Tiskane izdaje
Preninger od leta 2015 v imenu kreditojemalcev, ki so posojila najeli v švicarskih frankih, trdi, da bi morala biti posojila nična in da bi bilo treba izbrisati hipoteke, ki jih imajo kreditojemalci vpisane na nepremičninah. Danes je prejel sodbo, ki naj bi v celoti sledila njegovim argumentom. Po njegovih besedah gre za primer banke Sparkasse.
V tem primeru je višje sodišče odločalo že drugič, saj je najprej postopek vrnilo na prvo stopnjo, tokrat pa je po Preningerjevih besedah samo spremenilo odločitev nižjega sodišča.
Pojasnil je, da ničnost v konkretnem primeru pomeni, da se ne opravi konverzija kredita v evre, temveč se obračun popravi »na osnovi zneska, ki ga je posamezni kreditojemalec prejel ob črpanju kredita, in na drugi strani vsote vseh odplačil kredita.«
Kreditojemalca in banke torej ne bremenijo bodisi pogodbene ali zamudne obresti. »Tak položaj je torej za kreditojemalce najbolj ugoden,« pravi in dodaja, da je ugodnejši tudi od sistemske ureditve v predlogu zakona, ki ga je pripravilo Združenje frank.
Oblikovanje sodne prakse
Iz Združenja Frank so sporočili, da gre za zelo pomembno zmago, saj je odločitev sodišča že pravnomočna. To je sploh prva pravnomočna sodba v primeru švicarskih kreditov v Sloveniji. »Ocenjujemo, da se je s tem dokončno oblikovala sodna praksa in da bodo tudi odločitve sodišč v drugih zadevah takšni sodni praksi sledile. S sodbo višjega sodišča je banki naložen izbris hipoteke, kreditojemalcu pa vračilo razlike iz naslova kredita,« so poudarili.
Ob tem so izpostavili potrebo po sistemski rešitvi problema, »ki je nastal zaradi pohlepa bank in neaktivnosti regulatorja«. Verjamemo, da so s to sodbo odpravljeni tudi pomisleki zadnjih poslancev, ki so čakali na razplet na sodiščih, so zapisali v združenju, ki je pripravilo svoj predlog zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, tega pa so nedavno v parlamentarni postopek vložili nepovezana poslanca Janko Veber in Andrej Čuš, poslanci Levice ter Zvonko Lah in Iva Dimic iz NSi.
Za STA so še pojasnili, da so v primeru posojil v švicarskih frankih posojilojemalci vložili okrog 80 tožbenih zahtevkov. V dveh zadevah čakajo na sodbo Vrhovnega sodišča, v eni izvršilni zadevi pa na Ustavnem sodišču.
