Tiskane izdaje
Ob številnih »kriznih« žariščih v Evropi, kot so grška dolžniška kriza, konflikt v Ukrajini ter nepričakovani razplet volitev v Španiji in Turčiji, se bo pozornost vlagateljev na razvitih trgih morda zopet usmerila na ameriški trg.
To ne bi bilo presenečenje, saj so v nasprotju z Evropo iz ZDA v zadnjih tednih prišle številne dobre makroekonomske novice. Na začetku junija je tako pozitivno presenetilo število novo odprtih delovnih mest v maju (280.000), ki je bilo skoraj za četrtino nad pričakovanji. Še posebej je pomembno, da je bila rast v mnogih panogah, od trgovinske do turistične.
Zaradi povečanja zaposlenosti v trgovini analitiki pričakujejo tudi porast prodaje na drobno v maju, ki bi potrdil okrevanje potrošnje po izpadu zaradi rekordno hladne zime. Deloma je to že najavila tudi objava o prodaji osebnih vozil, ki je v ZDA maja dosegla najvišjo vrednost v zadnjih devetih letih. Okrevanje na področju prodaje avtomobilov je toliko bolj pomembno, ker je to segment, ki tradicionalno okreva z zaostankom glede na druge potrošne dobrine.
To pomeni, da lahko pričakujemo (še) močnejšo rast potrošnje na področju drugih dobrin in storitev. Porast prodaje avtomobilov je toliko impresivnejša, ker ni bila spodbujena s cenovnimi popusti proizvajalcev in se je zgodila kljub povišanim cenam goriv zaradi odboja cen surove nafte.
Če je bila torej še konec maja slika o okrevanju ameriškega gospodarstva na prehodu iz prvega v drugo četrtletje mešana (aprilska prodaja na drobno se je rahlo skrčila, rast BDP v prvem kvartalu pa je bila šibka zaradi hude zime in zmanjšanja dejavnosti pridobivanja nafte iz oljnih skrilavcev), se ob najnovejših podatkih nakazuje, da bi se lahko BDP v drugem četrtletju močno okrepil.
Vse skupaj lahko povzroči v uvodu omenjeno povečano pozornost vlagateljev in usmeritev njihovih sredstev na kapitalske trge ZDA. Glede strahu, da bo (pre)močna rast gospodarstva v ZDA sprožila dvig ključne obrestne mere in posledično padec trgov, lahko za primerjavo posežemo skoraj natančno enajst let nazaj.
Konec junija 2004 se je končalo zadnje daljše obdobje nizkih obrestnih mer v ZDA. Res je prvemu dvigu sledil enoinpolmesečni šestodstotni padec indeksa S&P 500, vendar je indeks konec leta 2004 dočakal skoraj sedem odstotkov višje kot je bil ob dvigu obrestne mere.
