Tiskane izdaje
V zadnjem lanskem četrtletju je bil primanjkljaj ocenjen na 136 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP, kar je najmanjši četrtletni primanjkljaj države v obdobju od kriznega leta 2009. Zato je bil tudi skupni primanjkljaj države lani bistveno manjši kot leto prej, so sporočili iz statističnega urada.
Lani so se skupni prihodki države nominalno zmanjšali za 0,4 odstotka, skupni izdatki pa kar za 5,7 odstotka. Tudi to je botrovalo temu, da je bil primanjkljaj države lani bistveno nižji kot leto prej.
Med izdatki so se lani nominalno najbolj zmanjšali kapitalski transferji (za 57 odstotkov ali 423 milijonov evrov), bruto investicije (za 19,6 odstotka ali 257 milijonov evrov), socialna nadomestila v denarju in v naravi (za 2,4 odstotka ali 171 milijonov evrov), sredstva za zaposlene (za 3,3 odstotka ali 151 milijonov evrov) ter izdatki za blago in storitve (za 2,7 odstotka ali 67 milijonov evrov).
Na precej veliko zmanjšanje tekočega primanjkljaja sektorja države so lani vplivale tudi specifične transakcije, ki so v izračunu primanjkljaja države prikazane kot tekoči transfer kapitala (pokrivanje izgub državnih podjetij z dokapitalizacijo, prepoznanje terjatev državnih podjetij, super dividende in plačila zapadlih državnih poroštev).
Za letos je javnofinančni primanjkljaj ocenjen na 1,499 milijarde evrov ali 4,2 odstotka BDP, še dodaja STA. V napoved je vključena tudi dokapitalizacija bank v prvem četrtletju v vrednosti 420 milijonov evrov ali 1,2 odstotka BDP. Brez dokapitalizacije bank je predvideni primanjkljaj države ocenjen na 1,079 milijarde evrov ali tri odstotke BDP. Javni dolg pa je ob koncu leta ocenjen na 21,016 milijarde evrov ali 59,2 odstotka BDP.
