Tiskane izdaje
Ljubljana – Bi radi vedeli, ali za najemno stanovanje plačujete več, kot znaša povprečna najemnina v vaši regiji? Uradnega podatka o realiziranih najemninah ne boste dobili, ker geodetska uprava takšne statistike ne objavlja več, čeprav so ji lastniki nepremičnin še vedno dolžni poročati o vsebini pogodb z najemniki.
Geodetska uprava republike Slovenije (Gurs) v poročilu o evidentiranih najemnih poslih na slovenskem nepremičninskem trgu, ki se nanaša na leto 2015, navaja različne podrobnosti, ki jih je očitno zajela iz najemnih pogodb za stanovanja, a brez vsake podrobnosti o povprečnih cenah. Govorimo o zasebnih stanovanjih v lasti posameznikov.
Do nove ureditve leta 2013 so morale nepremičninske agencije poročati o vseh najemnih in prodajnih poslih, pravi generalna sekretarka nepremičninskega združenja FIABCI Aleksandra Osterman, ki je tudi lastnica kočevske agencije PBO nepremičnine: »Zdaj pa zakon še vedno določa, da so dolžni lastniki nepremičnin vsakega 15. januarja za preteklo leto prijaviti najemno razmerje, če stanovanje oddajajo. Ne morem reči, kako vestno to počnejo. Vsekakor menim, da zaradi različnih vzrokov pri tem ne kaže goljufati.« Najemnina je seveda vir obdavčljivega dohodka, ki ga mora najemodajalec prijaviti finančni upravi in ga četrtino odriniti za davek. »Upoštevati pa je treba tudi, da mora najemnik začasno bivališče vedno prijaviti na upravni enoti in v treh dneh tudi policiji,« dodaja Ostermanova.
Država se je leta 2013 v naglici pripravljala na zakon o davku na nepremičnine. Načrtovala je visoko obdavčitev tako imenovanih nerezidenčnih nepremičnin, v katerih lastniki niso imeli stalnega bivališča in ga tudi niso oddajali v najem. »Takrat so v strahu pred visoko obdavčitvijo najemnike prijavljali tudi tisti, ki so nepremičnine pred tem oddajali na črno. No, videti je, da smo zdaj na tem področju spet zaspali,« pravi sogovornica. Po pojasnilih geodetske uprave šteje za sivi trg pobiranje najemnine na podlagi veljavne najemne pogodbe, če najemodajalec davčni upravi ne prijavi vseh dohodkov iz oddajanja nepremičnega premoženja: »Za črni trg šteje pobiranje najemnine 'na roko', brez veljavne pogodbe.«
Brez podatkov o najemninah
Za bralca, ki oddaja nepremičnino ali pa jo želi najeti, je povprečna najemnina pravzaprav edina koristna informacija, ki jo lahko najde v poročilih geodetske uprave o slovenskem najemnem trgu. Takšne informacije tudi preprečujejo špekulacije o najemninah in kažejo pravo sliko realiziranih poslov med najemodajalci in najemniki. Toda v geodetski upravi poročajo o 23.400 tržnih najemnih razmerjih za zasebna stanovanja, hiše in sobe, le o cenah ne dodajajo niti besede. Aprila so napovedali, da bodo takšne podrobnosti objavili še pred koncem leta, potem ko so jih izločili tudi iz letnega poročila za leto 2015, a zdaj spet ugotavljajo: »Analize evidentiranih tržnih najemnin so pokazale, da objavljanje povprečnih najemnin za stanovanjske nepremičnine za zdaj ni smiselno. Razlog je neustrezna kakovost vhodnih podatkov o tržnih najemninah. To je verjetno posledica zavajajočega poročanja oziroma neporočanja fizičnih oseb zaradi potencialnega izogibanja davkom oziroma oddajanja stanovanj na sivem ali črnem trgu.« Izplen kakovostnih podatkov za verodostojno izračunavanje povprečnih najemnin stanovanjskih nepremičnin je zato premajhen, poudarjajo v geodetski upravi.
Infografika: Delo
Po njihovih podatkih je bilo leta 2015 v najemu 50.500 stanovanj, a jih je bilo le 18.500 oddanih na prostem trgu oziroma za tržno najemnino. Večji del najemnih stanovanj oddajajo občine oziroma njihovi stanovanjski skladi ali pa najemno razmerje temelji na drugih netržnih osnovah.
Največ poslov v Ljubljani
Po podatkih geodetske uprave za leti 2014 in 2015 je v Sloveniji na prostem trgu sklenjenih okoli 7600 najemnih poslov za stanovanja na leto, med njimi je 80 odstotkov novih najemnih pogodb. »V zadnjem dveletnem obdobju je bilo v Ljubljani sklenjenih 38 odstotkov vseh najemnih razmerij za stanovanja, v Mariboru 9 odstotkov, v okolici Ljubljane 6 odstotkov, na območju Gorenjske brez Kranja 5 odstotkov, na območju Obale brez Kopra 4 odstotke, v Kopru, Kranju in Celju po 3 odstotke in v Novem mestu 2 odstotka,« naštevajo geodeti. Preostalih 27 odstotkov najemnih poslov za stanovanja je bilo razpršenih po Sloveniji. »Glede na evidentirano letno število sklenjenih najemov lahko o prosto konkurenčnem najemnem trgu za stanovanja govorimo le v največjih mestih,« poudarjajo v geodetski upravi.
Infografika: Delo
Najemnine v Ljubljani ali na Gorenjskem so povsem nekaj drugega kot na skrajnem robu regije z okrnjeno infrastrukturo, poudarja Ostermanova in za primer navaja cene na območju Kočevja, Bele krajine in Novega mesta, kjer večinoma posluje: »Na teh območjih govorimo o 100 do 150 evrov najemnine za enosobno stanovanje, za dvosobno največ 200 do 300 evrov. V te številke niso vključeni mesečni stroški.« Na območju Novega mesta je več delovnih mest, zato je tam tudi povpraševanje po najemnih stanovanjih večje in najemnine višje. Najemniki so danes bolj zahtevni, kot so bili včasih, dodaja sogovornica, najemodajalci pa bolj previdni glede tega, koga bodo kot najemnika nastanili v svoji nepremičnini.
