Tiskane izdaje
Letošnji dnevi slovenskih bančnikov, ki so zadnja dva dni potekali na Brdu pri Kranju, so bili posvečeni tudi razdolževanju podjetij. »Proces razdolževanja poteka dlje, kot bi si želeli. Letos so bili narejeni koraki k razdolževanju slovenskega gospodarstva, doseženih je bilo 30 dogovorov o reprogramiranju dolgov,« je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in opozoril: »Še vedno se pogovarjamo o reprogramiranju dolgov, manj pa o poslovnem prestrukturiranju podjetij v težavah. Pričakuje se, da bodo banke reševale nakopičene dolgove in podjetja te le prenašala v nedefinirano prihodnost. Zato je ključno, da se začnemo pogovarjati o spodbujanju poslovnega prestrukturiranja podjetij, ki bo privedlo do razdolžitve.« V ta proces se morajo vključiti tako banke kot podjetja ter tudi država, ki je večinska lastnica večjega dela slovenskega bančnega sistema.
Omenjenih 30 podjetij je do bank izpostavljenih za dve milijardi evrov in predstavljajo dobro polovico vseh velikih podjetij, ki potrebujejo finančno prestrukturiranje, še pet velikih primerov pa je v zaključni fazi, je pojasnil Janko Medja. Ta podjetja se morajo zdaj tudi poslovno prestrukturirati, torej prodati nepotrebno premoženje in si povrniti konkurenčnost.
Po njegovih besedah se vzporedno rešujejo tudi srednja in majhna podjetja: »To je težje, ker ta podjetja ne poznajo tako dobro trga kapitala, bančnega financiranja in pravil prestrukturiranja. Še kar nekaj časa bo potrebnega za prestrukturiranje tega dela gospodarstva. Za ta podjetja bo ključno, da jim v tem času ne pade likvidnost.« Dodal je, da je likvidnosti v bankah dovolj: »Zato bo ključno, kako bomo banke postavile sistem financiranja obratnega kapitala in koliko bo ta sektor sploh zaupanja vreden. Če se podjetja ne bodo želela prestrukturirati, ne bomo dali denarja.«
Tako Medja kot predsednik uprave NKBM Aleš Hauc sta opozorila na pomanjkanje kapitala v slovenskem gospodarstvu. »V Sloveniji prevladuje miselnost, da je vse odvisno od bank. Dokler bo razmišljanje takšno, bomo še vedno reprogramirali posojila, prestrukturirali, se sprehajali po robu, a težava bo ostala. Če ne bomo spodbujali svobodne podjetniške iniciative in regulatornih ukrepov, ki bi v državo pripeljali kapital, ne moremo pričakovati večje gospodarske rasti,« je dejal prvi človek mariborske banke. Po njegovem mnenju je treba v Slovenijo privabiti tuje vlagatelje, ki bi v podjetja vlagala kapital, odpraviti birokratske ovire in vzpostaviti ugodno davčno okolje. Medja je k temu pristavil še nujnost usklajenosti državnih ustanov med seboj in opozoril na poslabševanje ocen glede koruptivnosti slovenskega okolja.
Bošjan Jazbec je izrazil pričakovanje, da se bo delež slabih posojil slovenskih bank zaradi prestrukturiranja podjetij začel zmanjševati. Slovenski bančni sistem je sicer pred konsolidacijo in privatizacijo. Medja je pozdravil, »da je vlada jasno povedala, da je privatizacija NLB v načrtu« do konca leta 2017, pred zaključkom postopka prodaje je NKBM. Največje tri slovenske banke, ki so v državni lasti, so od leta 2006 skupaj ustvarile 723 milijonov evrov izgube, skupina srednjih bank pa skupaj 497 milijonov evrov dobička. Čeprav so državne banke obvladovale skoraj polovico trga, so v tem času podelile le tretjino več posojil od srednjih bank, ki so obvladovale največ četrtino trga. Od leta 2006 so namreč tri največje banke skupaj podelila največ 15,8 milijarde evrov posojil, druga skupina pa 10,2 milijarde evrov, je predstavil direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.
Nizke nagrade, visoke kazni
Bankirji so bili kritični tudi do predloga novele zakona o bančništvu. »V predlogu novele so zagrožene zelo visoke kazni za uprave bank, če kršijo temeljna pravila. Najvišja kazen je celo pet milijonov evrov. Ta novela je lahko povzeta iz evropske direktive, vendar bi moralo biti uveljavljeno načelo sorazmernosti. Takšnih kazni ni mogoče plačati,« je dejal Hauc in pozval k strokovni razpravi o predlogu sprememb zakona.
»Nagrajevanje bankirjev je simbolično, sankcij pa ne bi mogli nikdar odplačati,« je rekel Arhar. Bankirji so se tako dotaknili tudi nagrajevanja bančnih menedžerjev, saj Lahovnikov zakon omejuje plače in nagrade vodilnim v državnih podjetjih. »Ne znamo nagraditi ljudi, ki bi nas popeljali iz krize,« je bil kritičen Janko Medja in pristavil, da podobno velja tudi za predsednika vlade ter finančnega in gospodarskega ministra.
