Tiskane izdaje
Blago se je v enem letu podražilo za 1,3 odstotka, storitve za 1,2 odstotka. Najbolj, za 0,8-odstotne točke, so se podražili naftni derivati − cene tekočih goriv so bile višje za 25,9 odstotka, dizelskega goriva za 17,6 odstotka in bencina za 10,8 odstotka. K rasti inflacije je prispevala za 27,3 odstotka dražja sveža zelenjava (razen krompirja), po 0,1-odstotne točke pa še višje cene svežega sadja (za 4,9 odstotka). Inflacijo so povečale tudi cene mobilne telefonije (za 3,8 odstotka) in drugih storitev (za 10,9 odstotka). Hkrati so letno inflacijo za 0,2-odstotne točke znižale nižje cene rabljenih avtomobilov (za 9,3 odstotka), po 0,1-odstotne točke pa še cenejši toplotna energija (12,3 odstotka) in oblačila (za 3 odstotke).
Razprodaje poskrbele za deflacijo
Samo januarju letos so bile cene življenjskih potrebščin v povprečju nižje za 0,6 odstotka. Svojo vlogo so odigrale zimske razprodaje oblačil in obutve: nižje cene oblačil so inflacijo znižale za 0,7-odstotne točke. Še najbolj so se censko spustila navzdol otroška oblačila, potem ženske obleke, in sicer za 13,1 odstotka, medtem ko so moške obleke pristale zgolj na 11,9 odstotka nižjih cenah. K nižanju inflacije so prispevali tudi znižane cene čevljev in cenejši letalski prevozi. Hkrati pa so inflacijo za 0,2-odstotne točke spet zvišale cene tekočega goriva (za 5,8 odstotka), sveža zelenjava in počitniški paketi v Sloveniji. Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v lanskem decembru 1,1-odstotna (v lanskem novembru 0,6-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,2-odstotna; v Sloveniji je bila 0,6-odstotna. Naj spomnimo, da je bila letu 2016 inflacija na letni ravni 0,5-odstotna, decembra pa smo imeli 0,5-odstotno deflacijo. Še leto poprej, torej leta 2015, pa smo se gibali v območju deflacije tako na letni kakor na decembrski ravni; na letni ravni je bila izračunana 0,5-odstotna deflacija, za december 2015 pa 0,4-odstotna deflacija.
Lani so k letni inflaciji največ prispevali hrana, telefonske storitve in bencin, po drugi strani pa so jo zniževale cene oblačil in avtomobilov. K letni deflaciji v letu 2015 pa so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov.
