Leto 2008 se ne ponavlja, a vseeno razpršite tveganja

Ljubljana – Leto 2008 se na trgih ne ponavlja, saj ni panike v bančnem sistemu, ki ima zdaj celo izjemno likvidnost. Aktualne razmere bolj spominjajo na rusko-azijsko krizo iz let 1997/1998, saj negotovost izvira iz trgov v razvoju in ohlajanja Kitajske, ugotavljajo analitiki iz družbe NLB Skladi.

V razmerah, ko se povečujejo geopolitična tveganja, je prava rešitev za vlagatelje predvsem čim večja razpršitev premoženja. V običajnih časih priporočajo porazdelitev investicijskega portfelja na 90 odstotkov globalnih delniških skladov in 10 odstotkov obvezniških, investitorjem, ki so bolj obremenjeni z geopolitičnimi vidiki, pa zdaj svetujejo večji delež obveznic, in sicer portfelj v obliki 30 odstotkov podjetniških obveznic in 70 odstotkov globalnih delniških skladov, pravi Simon Logar iz NLB Skladov.

Še vedno so zaradi ugodnih vrednotenj v prednosti delnice pred obveznicami in razviti trgi pred trgi v razvoju. Naložbe v obveznice so zdaj manj zanimive zaradi izjemno nizkih obrestnih mer v varnih državah, če že, analitiki priporočajo nakup podjetniških obveznic, ki imajo višje donose od državnih. Dividendni donosi so zdaj nekajkrat višji od tistih iz varnejših naložb, še vedno imamo zelo ohlapno denarno politiko, opozarja analitik Marko Bombač. Priporočilo je torej nakup evropskih delnic, ki izstopajo po ugodnih vrednotenjih. Na splošno pa je v drugi polovici leta pričakovati rahlo splošno rast obrestnih mer.

Povečan apetit za vzajemce

V družbi, ki upravlja za 900 milijonov evrov premoženja in je s 25-odstotnim tržnim deležem vodilna v državi na področju vzajemnih skladov, so lani zabeležili močno povečan apetit državljanov po vlaganju v vzajemce, predvsem zaradi nizkih obrestnih mer, ki destimulirajo nekatere druge oblike varčevanja. Lanska bruto vplačila v njihove vzajemne sklade so bila rekordna in so znašala skoraj 140, neto plačila pa slabih 95 milijonov evrov, k dobičku NLB Skupine (ki je skupaj je znašal blizu 92 milijonov evrov, op. p.) so pa doprinesli osem milijonov evrov.

Srednjeročni temelji za vlaganja v sklade so zelo zdravi, predvsem zaradi stanja v slovenski pokojninski blagajni, vzajemni skladi pa so pravi varčevalni produkt za večjo pokojnino, je prepričan predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič. Seveda pa vsi skladi lani niso imeli enako privlačnih donosov: v 2015 so bili najbolj zadovoljni investitorji, ki so vlagali na razvite trge in delnice farmacevtskih in visoko tehnoloških podjetij. Po drugi strani pa so kratko potegnili naložbeniki v slovenske delnice (izgubili so sedem odstotkov) in v delnice azijskih družb in korporacij s področja naravnih virov.

Nafta bo poceni, surovine še bolj

Analitiki ob tem menijo, da bo cena nafte tudi na daljši rok pod 60 dolarjev za sod, bolj kratkoročno, do konca 2016, pa naj ne bi presegla 45 dolarjev za sod. Slabše kot naftnim družbam bo šlo surovinskim delnicam, ki so jim v NLB Skladih manj naklonjeni zaradi vse manjše rasti povpraševanja in ohlajanja Kitajske in razvijajočih se držav.