Lizinška družba plačala dodatni davek

Iz Fursa so sporočili, da je lizinška hiša, katere imena ne smejo razkriti, plačala skoraj 20 milijonov dodatnih davkov.

Objavljeno
01. december 2015 12.41
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana − Finančna uprava RS (Furs) je lizinški družbi, ki je v lasti tuje družbe, ki sredstva za poslovanje te lizinške družbe zagotavlja prek povezane banke, naložila plačilo 19,6 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Zavezanec je dodatno odmerjeni davek v celoti poravnal, so sporočili iz Fursa.

Furs imena zavezanca zaradi varovanja davčne tajnosti ne sme razkriti. Po pisanju časnika Finance, naj bi šlo za Heto in Hypo banko oziroma vse pravne naslednice Hypo Leasinga.

V finančnem inšpekcijskem nadzoru davka od dohodkov pravnih oseb so ugotovili, da je lizinška družba kot odhodke upoštevala tudi obresti od posojil, prejetih od povezanih oseb. Davčno nepriznane obresti od presežka posojil za pet let so dosegle 94,6 milijona evrov, je ugotovila finančna uprava in družbi dodatno odmerila davek od dohodkov pravnih oseb v višini 19,6 milijona evrov ter znižala davčno izgubo v višini 21,9 milijona evrov.

V inšpekcijskem nadzoru so ugotovili, da znesek posojil od povezanih oseb bistveno presega razmerje med kapitalom in posojili, prejetimi od povezanih oseb (pravilo tanke kapitalizacije), določeno v zakonu o dohodku pravnih oseb.

Ni v skladu z zakonodajo

Po zakonu se kot davčno priznani odhodek ne priznajo obresti od posojil, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima v davčnem obdobju v lasti najmanj 25-odstotni delež zavezanca, če ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

Zakon tudi določa, da se za posojila delničarja oziroma družbenika štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.

Ker zavezanec za davek ni razpolagal z dovolj uporabnimi notranjimi primerljivkami, se je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odločil za dokazovanje svoje kreditne kapacitete z analizo primerljivosti na podlagi zunanjih podatkov neodvisnih primerljivih družb. V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je zavezanec za davek za potrebe dokazovanja kreditne sposobnosti uporabil tri kazalnike, ki se pri bankah največkrat uporabljajo, ko slednje presojajo kreditno sposobnost potencialnih kreditojemalcev. Navedeno je finančna uprava sprejela kot ustrezen način dokazovanja kreditne kapacitete na podlagi neodvisnega tržnega načela.

Rezultat uporabe vseh treh kazalnikov je bila višina presežnih posojil od povezane osebe, ki bi jih zavezanec lahko pridobil na trgu od neodvisnih kreditodajalcev. Obresti od presežnih posojil od povezane osebe, ki jih zavezancu ni uspelo dokazati na podlagi neodvisnega tržnega načela, se niso priznale kot davčni odhodki.