Tiskane izdaje
Ljubljana – Mali davčni paket je danes pred glasovanjem v državnem zboru. Poslanci bodo po nujnem postopku odločali o spremembah in dopolnitvah zakonov o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb in davčnem postopku.
»Nova dohodninska lestvica bo koristila predvsem zavezancem, ki prejemajo le plačo,« ugotavlja davčni svetovalec Aleš Budja.
Vlada je malo davčno reformo pripravljala dobrih devet mesecev – začel jo je finančni minister Dušan Mramor, ki je po skoraj dve letih mandata odstopil, zdaj jo bo izpeljala njegova naslednica Mateja Vraničar Erman.
Dohodnina je bila vse mesece v ospredju razprave med vlado, sindikati in delodajalskimi združenji, čeprav mala reforma posega tudi v davčni postopek in davek od dohodkov pravnih oseb, s katerim vlada zdaj veljavno 17-odstotno davčno stopnjo dviga na 19 odstotkov.
V središču dohodninskih sprememb je davčna lestvica, pri kateri vlada na zgornji polovici vriva dva davčna razreda, tako da jih bo po novem pet – davčne stopnje se bodo tako bolj položno dvigale od najnižje 16-odstotne do najvišje 50-odstotne, ki jo je vlada obdržala kljub pričakovanjem gospodarstva, da jo bo z novo davčno lestvico spustila navzdol – morda celo do 41 odstotkov, kjer je bila do leta 2012.
Po izračunih ministrstva za finance bo nova dohodninska lestvica v zgornji polovici razbremenila zavezance z obdavčljivimi prihodki, ki znašajo več kot 1,6-kratnik povprečne plače v Sloveniji: »Po podatkih o odmeri dohodnine za leto 2014 to pomeni, da bo taka rešitev vplivala na znižanje davčne obveznosti za približno 10 odstotkov vseh zavezancev.«
Višja plača, višji prihranek
Na ministrstvu za finance za primer navajajo zavezanca, ki na mesec zasluži 1,6 povprečne plače, kar pomeni, da njegovi letni bruto dohodki znašajo 31.140 evrov: če bo uveljavil le splošno olajšavo, mu bo nova dohodninska lestvica na mesec prinesla dodatne 3 evre neto dohodkov, kar na leto pomeni 39 evrov.
»Zavezanec z dohodkom v višini dveh povprečnih plač pa bo imel na letni ravni odmerjene za okoli 412 evrov manj dohodnine, kar pomeni okoli 34 evrov na mesec. Za zavezanca, ki prejema dohodek v višini treh povprečnih plač, bo letna davčna obveznost na mesec nižja za približno 120 evrov in na leto za 1440 evrov. Pri šestih povprečnih plačah dohodka bo zavezanec, ki bo še naprej obdavčen po 50-odstotni davčni stopnji, na leto pridobil 2390 evrov, torej 200 evrov na mesec,« so izračunali na ministrstvu za finance.
Po izračunih statističnega urada je povprečna bruto plača na mesečni ravni lani znašala 1555,89 evra, povprečno neto izplačilo pa 1013,23 evra. Povprečna letna bruto plača je lani torej znašala 18.670,68 evra.
Za zavezance z dna dohodninske lestvice vlada za 300 evrov navzgor pomika mejo dohodkov, pri kateri ima zavezanec pravico do najvišje, druge zvišane splošne olajšave, ki znaša 6519,82 evra – meja še dopustnega skupnega dohodka je zdaj pri 10.866,37 evra, za davčna leta od 1. januarja 2017 naprej bo torej pri 11.166,37 evra. Po izračunih predlagateljev bo imelo zaradi tega popravka nižjo davčno osnovo okoli 19.738 zavezancev, ki so upravičeni do najvišje splošne olajšave.
»Pri 11.000 evrih skupnega dohodka na letni ravni bodo zavezanci razbremenjeni za okoli 335 evrov na leto oziroma za okoli 28 evrov na mesec,« so izračunali na ministrstvu za finance.
Popravki tudi spodaj
Spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini po dolgem obdobju razprav znižujejo obremenitev izplačil, ki štejejo kot del plače za delovno uspešnost – v javnosti so znana ko božičnice ali 13., morda celo 14. plače. Tovrstna izplačila, ki bodo znašala do 70 odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne bodo obremenjena z dohodnino.
»Prejeti dohodek v tej višini se ne bo všteval v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. Zaradi ugodnejše davčne obravnave bo imel zaposleni višji neto dohodek za del plače iz poslovne uspešnosti. Če namreč delodajalec izplača zaposlenemu 1000 evrov dela plače iz poslovne uspešnosti, kolikor znaša celotni strošek skupaj s socialnimi prispevki, bo predlagana rešitev zvišala neto dohodek za okoli 43 odstotkov – namesto le 470 evrov dohodka bo tako prejel 671 evrov,« so izračunali na ministrstvu za finance.
Za izračun so uporabili povprečne 30-odstotno mejne stopnjo dohodnine. Poudarjajo, da bo ta nova ugodnost veljala tudi za zavezance, ki iz tujine prejemajo primerljiva izplačila, kot je v Sloveniji del plače za poslovno uspešnost po zakonu o delovnih razmerjih.
S spremembami zakona o dohodnini, o katerem danes odloča DZ, namerava vlada urediti svoje davčno razmerje s čezmejnimi delavci migranti, ki jim plačo izplačujejo delodajalci v Avstriji oziroma v vseh drugih sosedah – priznati jim namerava višje stroške za prehrano, ki tudi ne bodo šteli v davčno osnovo, tako kot velja za delavce, zaposlene v Sloveniji. Dnevna nadomestila za prevoz in prehrano, ki v Sloveniji ne štejejo v davčno osnovo, določi vlada z uredbo: neobdavčeno izplačilo za prehrano znaša zdaj 6,12 evra na dan, strošek prevoza na delo in domov pa 0,18 evra na kilometer.
Zavezancem rezidentom s plačo iz tujine je treba zagotoviti enake pravice kot tistim, ki so zaposleni doma, ugotavljajo zdaj na ministrstvu za finance: »Zato se ti stroški tudi pri njih ne obravnavajo več kot stroški v zvezi s pridobivanjem dohodka, ampak kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Doda se še povečanje priznanega zneska stroškov prehrane med delom, tako da je glede na vladno uredbo za 80 odstotkov višji in znaša približno 11 evrov.«
Previdno s proračunskimi viri
Vlada res spreminja dohodninsko lestvico in uvaja nekaj drugih davčnih sprememb, to pa je daleč od davčne reforme, celo od male, meni davčni svetovalec in sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Aleš Budja: »Davčno lestvico res spreminjajo, ampak če samo malo popraviš prag, kjer se nekdo uvrsti vanjo, to ni veliko. Morali bi ukrepati bolj na široko. Razbremeniti bi morali tudi druge naložbe, ne le plač, in posebej gospodarstvo.«
Predlog zakonov, ki so zdaj v DZ, so po vsebini skoraj enaki kot so bili, ko jih je ministrstvo za finance poleti izročilo v javno razpravo – tako so se odločili, kot pravijo, ker so predlogi le povečevali izdatek za proračun. Spremembe pri dohodnini mu jemljejo 104 milijone evrov – za približno deset milijonov se bodo po novi lestvici okrepile plače v javnem sektorju. Za dve odstotni točki višja obdavčitev dobička podjetij bo po izračunih predlagateljev državni blagajni prinesla okoli 60 milijonov evrov.
