Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam

VZMD in MDS zbrala pooblastila in vlagata tožbe v imenu več kot 350 razlaščenih lastnikov bančnih obveznic in delnic.
Objavljeno
16. december 2016 18.09
imo*Sanacija bank
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Vseslovensko združenje malih delničarjev in društvo Mali delničarji Slovenije pred zastaranjem rokov vlagata tožbe proti Banki Slovenije in bankam izdajateljicam ob sanaciji izbrisanih obveznic in delnic (NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje ter Probanka in Factor banka, ki sta bili pripojeni k DUTB ).

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

VZMD je za zbiranje pooblastil za odškodninske tožbe bančnih razlaščencev angažiralo odvetniško pisarno Mira Senice in odvetniško pisarno Jereb. Po besedah predsednika Kristjana Verbiča zdaj zastopajo približno 150 pristopnikov, oškodovanih lastnikov bančnih obveznic in delnic.

Kristjan Verbič in  odvetnik Miha Kunič. Foto: Tomi Lombar/Delo

»Tožbe so pripravljene, zaključujemo z zadnjimi pristopniki v tožbe. Z razliko od drugih, ki so se prijavili v zadnjem času in ponujali odvetniške storitve, smo se mi s tem ukvarjali tri leta povsem brezplačno. Zdaj smo morali predvideti, da sam pristop vključuje tudi plačilo takse za vložitev tožb, tudi za pritožbo in vse drugo za delo odvetnikov in naših strokovnih sodelavcev. Ocenjujemo, da je 90-odstotna verjetnost, da bo potrebna pritožba,« je za Delo povedal Verbič in izpostavil še »kriminalno visoke sodne takse, ki ljudem ne omogočajo ustreznega sodnega varstva.«

Nastopajo tudi zainteresirane razlaščene delničarje NKBM in do konca januarja napovedujejo rešitev zanje. V VZMD še pravijo, da je »absolutno neprimerno, da isti ljudje na ministrstvu za finance, ki so zakrivili to situacijo, zdaj pripravljajo zakon o odpravi protiustavnosti, kar je državnemu zboru naložilo ustavno sodišče,« in »da bi, če je že tako, morali vključiti ministrstvo za pravosodje, ki je pristojno za vprašanja pravne narave – saj gre za odpravo protiustavnosti.«

Zato se jim zdi še toliko bolj primerno, da gredo v odškodninske tožbe tudi proti poslovnim bankam in se ne zanašajo le na odločitve državnega zbora. V primeru neuspešnih tožb pa napovedujejo tudi pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Rajko Stanković Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Pooblastila za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije in poslovne banke, v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti v NLB, Abanki, NKBM, Probanki in Factor banki, so zbirali prek odvetniške pisarne Tamare Kek in po besedah odvetnice so jih zbrali preko 200, zbiranje pa so zaključili že na začetku tedna.

»Odziv je bil velik, veliko ljudi se obrača na nas tudi še danes, a vzeli, smo jih le toliko, da lahko še kvalitetno delamo. Ljudem bi rada povedala, da tudi, če zdaj ne gredo v tožbo, še vedno ne izgubijo sodnega varstva. Sodno varstvo zoper Banko Slovenije bodo imeli še naprej, tu roki niso zastarali. V naši odvetniški tožbi bomo pripravljali te skupinske tožbe tudi še po jutrišnjem roku,« je povedala Kekova.

V MDS so zainteresirani »za kompromis z državo. Ne glede na sodne postopke je še čas, da sporazumno rešimo zagato. Tudi nekdanji finančni minister Čufer, je potem, ko ni bil več minister, pozval, da država, ministrstvo za finance, delničarji in obvezničarji najdejo skupno rešitev. Še je možnost za dogovor, moramo pa varovati svoje pravice. Če danes ne bi vložili teh tožb, bi nam padlo pomembno pravno sredstvo,« je povedal Stanković.