Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčne blagajne so po dveh letih in pol, odkar so jih poslanci uzakonili, znova v državnem zboru. Odbor za finance in monetarno politiko danes odloča o popravkih, ki res niso obsežni, a so pomembni za okoli dvanajst tisoč manjših izdajateljev računov. Nobene bojazni ni, da bi poslanci zavrnili spremembe in dopolnite zakona, ki jih predlaga vlada. Proračunu ne bodo odvzele prihodkov.
V sistem davčnih blagajn so se od 2. januarja 2016, potem ko se je izteklo prostovoljno poskusno obdobje, dolžni vključiti izdajatelji računov, ki za plačilo sprejemajo gotovino – izjema so dejavnosti, za katere v slovenskem sistemu DDV ni treba izdajati računov. V povezavi s sistemom davčnih blagajn za gotovino štejejo tudi plačila s plastičnim denarjem, ne le bankovci in kovanci. Predlagane izboljšave v korist zavezancev ne bodo prikrajšale državnega proračuna, ki ga je nadzor nad izdajatelji računov lani okrepil za 81 milijonov evrov.
Po 1. januarju kakor zdaj
Po veljavnem zakonu o davčnem potrjevanju bi smeli zavezanci le še do konca leta uporabljati papirna potrdila iz vezane knjige računov, ki jo overi finančna uprava – če popravkov v zakonu ne bi bilo, bi morali torej od 1. januarja 2018 vsi prodajalci blaga in storitev, ki so dolžni izdajati račune, uporabljati elektronske naprave. Spremembe in dopolnitve, ki jih predlaga vlada, to omejitev odpravljajo, tako da bodo smeli po 1. januarju 2018 še naprej izdajati označene papirne račune, drugače bi morali kar kmalu nabaviti novo tehniko. Po podatkih finančne uprave je izključno vezano knjigo računov lani uporabljalo 11.435 oziroma 22 odstotkov vseh zavezancev za davčno potrjevanje računov. Po zakonu je dovoljeno v istem lokalu uporabljati le papirne račune ali le elektronsko blagajno, zavezanci pa se sami odločijo, kaj bodo izbrali za posamezna prodajna mesta, če jih imajo več: tako jih je lani 17.663 oziroma 33,1 odstotka uporabljalo oboje.
Prodajalci blaga in storitev, ki uporabljajo vezano knjigo računov, morajo že zdaj podatke s papirja najpozneje v desetih dneh prek internetne povezave vnesti v informacijski sistem finančne uprave. Po predvidenih spremembah in dopolnitvah zakona bodo imeli po novem letu za te vnose več časa – opraviti jih bodo morali do desetega dne v mesecu, ki bo sledil mesecu, v katerem bodo račun izdali, torej najpozneje v 40 dneh. Izdajatelji papirnih računov imajo za vnos podatkov v informacijski sistem na spletni strani finančne uprave na voljo brezplačni program miniblagajna, ki so ga programerji postopno zelo izboljšali. Od začetka leta je na voljo brezplačna aplikacija za mobilne telefone in tablice. »V zadnjem letu je brezplačni program miniblagajna uporabljalo 17.115 različnih zavezancev. Povprečno prek nje izdajo 6300 računov na dan,« ugotavljajo v finančni upravi.
Zavezanec za izdajanje računov, ki se vključi v sistem davčnih blagajn, mora v svojih internih aktih za vsak lokal vnaprej določiti, kako namerava v njem izdajati račune, na papirju ali elektronsko, določiti mora oznake poslovnih prostorov in šifre za blagajnike ... Kršitve teh obveznosti štejejo po veljavnem zakonu za hujše davčne prekrške, za katere je zagroženih od 1200 do 150.000 evrov kazni, spremembe in dopolnitve zakona jih premikajo med davčne prekrške, za katere je predvidenih od 800 do 75.000 evrov kazni.
Za male zavezance pravila že omilili
Predlagani popravki v zakonu o davčnem potrjevanju računov ne bodo prvi poseg v sistem davčnih blagajn. Zakon o davku na dodano vrednost našteva dejavnosti, pri katerih računov ni treba izdajati, zato se izvajalcem tudi ni treba vključiti v sistem davčnih blagajn. Od 4. junija so ob določenih pogojih med izjemami manjše nepridobitne ustanove, društva in nevladne organizacije. Junija je namreč ministrstvo za finance objavilo popravke pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Ta odtlej določa, da nepridobitnim organizacijam, ki imajo do 5000 evrov letnih prihodkov, ob določenih pogojih ni več treba izdajati računov, kadar prodajajo svoje izdelke ali storitve, torej se jim tudi v sistem davčnih blagajn ni treba vključiti. »V ljubljanskem filatelističnem društvu smo se pred tem že vključili v sistem davčnih blagajn, zdaj pa se tudi mi ne uvrščamo več med zavezance za izdajanje računov, zato nam jih tudi ni več treba potrjevati. Seveda zaradi nujnih evidenc še vedno izdajamo potrdila za članarino in vse drugo,« pripoveduje Boštjan Petauer, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Filatelistične zveze Slovenije.
Popravki, ki so zdaj v državnem zboru, bodo po besedah sogovornika odvzeli veliko skrb tudi majhnim zavezancem, ki so navajeni na papirne račune, in tistim na območjih, kjer še ni signala za internet – ti bi morali pridobiti potrdilo agencije za telekomunikacijska omrežja in storitve, da na območju, kjer poslujejo, internetne povezave ne zagotavlja noben ponudnik.
Prek računov do rizičnih zavezancev
Milijoni računov se stekajo v finančno upravo s pomočjo sistema davčnih blagajn, a tudi prek potrošnikov, ki se z njimi vključijo v nagradno igro. Letos nadzornike zanimajo zlasti rizične dejavnosti: »Mojstri, ki jih opravljajo, glede izdajanja računov spadajo med najbolj rizične zavezance.«
V finančni upravi od 1. oktobra po pošti in prek elektronskih medijev sprejemajo račune za letošnji zadnji, četrti krog igre »Vklopi razum zahtevaj račun!«, s katero potrošnike od uvedbe davčnih blagajn spodbujajo, naj za blago in storitve vselej zahtevajo račun.
Letos z igro potrošnike spodbujajo, naj zahtevajo račune od podjetij in podjetnikov, ki opravljajo storitve na domu, zato igra poteka prek treh različic: Paket računov, Storitve in eDavki. »Nadzor nad to skupino ponudnikov storitev je zelo težaven, ker jih izvajajo na domu, za zaprtimi vrati,« dodajajo v finančni upravi. Za rizične skupine zavezancev so letos s pomočjo igre dobili 4294 računov.
Lani so potrošniki v tej akciji preverili 21 milijonov računov. Prireditelji so prepričani, da se je tudi zato število nepotrjenih računov lani zmanjšalo z 1,9 odstotka v prvem trimesečju na 1,3 odstotka v naslednjih mesecih. V prvih devetih mesecih letos je ta delež dosegel 1,4 odstotka.
Za zavezance, ki račune izdajajo, vlada s spremembami in dopolnitvami zakona o davčnem potrjevanju računov nekoliko rahlja zakonski primež.
Kolegij predsednika državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem potrjevanju računov obravnava po skrajšanem postopku.
