Mali izdajatelji računov potrebujejo pomoč

Davčne blagajne: za namensko potrdilo naj poskrbi strokovnjak. V Fursu dolgo odgovarjajo na osnovna vprašanja o novem sistemu.

Objavljeno
22. december 2015 09.53
Davčne blagajne
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Do obvezne uporabe davčnih blagajn je še deset dni. Posebno mali izdajatelji računov bodo imeli z njimi velike težave, če se ne bodo pripravili na obvezni sistem potrjevanja, opozarjajo računalničarji, ki pomagajo društvom. Med njimi so takšna, ki izdajo le nekaj računov na leto – a tudi pri teh bodo veljala pravila iz zakona.

Računalničarji so zelo zasedeni

Upokojeni finančni in davčni strokovnjak Boštjan Petauer je zavzet član ljubljanskega filatelističnega društva, ki ga je skupaj s kolegom računalničarjem že pripravil na davčne blagajne. Društvo ne izdaja veliko računov, zato so sklenili, da bodo uporabljali ročno izpisana potrdila iz vezane knjige računov. Tudi ta bodo morali v najpozneje desetih dneh vnesti v informacijski sistem finančne uprave.

Majhni izdajatelji računov si bodo pri tem res lahko pomagali z brezplačnim programom za miniblagajne, ki ga je finančna uprava namestila na svojo spletno stran, a ga ne bodo mogli uporabljati, če si ne bodo v program svojega računalnika namestili namenskega digitalnega potrdila.

»To sva za društvo naredila s kolegom na njegovem domačem računalniku, in čeprav se na računalništvo kar dobro spozna, sva videla, da to ni tako zelo preprosta naloga,« pravi Boštjan Petauer, ki se je štirideset let ukvarjal z zahtevnimi finančnimi in davčnimi vprašanji, zato dobro razume nova pravila o označevanju računov. Vprašanje je, pravi, kako se bodo znašla majhna ljubiteljska društva, ki med člani nimajo »veščakov« za računalniška vprašanja, in prav mogoče je, da bodo na začetku leta 2016 precej nebogljena.

Društvom in drugim malim izdajateljem računov, ki za sabo nimajo računalniških programerjev in informatikov, svetuje, naj čim prej poiščejo strokovno pomoč, kajti pogosti so primeri, da »domači mojster« namenskega potrdila ne naloži prav, zato davčna blagajna ne deluje. Težava je, ker so ponudniki teh storitev zdaj že zelo zasedeni.

Z dobrim nasvetom bo lažje

Doslej je 23.484 naročnikov prek sistema eDavki na spletni strani finančne uprave (Furs) prevzelo 29.165 namenskih digitalnih potrdil, 4992 izdajateljev računov je preizkusilo davčne blagajne, pri tem pa naj bi se jih v obvezni sistem vključilo okoli 70.000. Samostojni podjetnik, frizer Simon Bergant, se je na 2. januar že pripravil, tako da svojih strank ne bo pustil z razmršeno silvestrsko glavo samo zato, ker jim ne bo mogel izdati računa.

V salonu ne uporablja računalnika, ampak registrsko blagajno z možnostjo nadgradnje: »Če je človek vsaj malo računalniško pismen in ima dober računovodski servis, mu davčna blagajna ne dela problemov; ni nobena znanstvena fantastika. Naš računovodski servis nas je povabil na seminar, tako da smo videli, da davčno potrjevanje računov ni zapleteno.«

Strokovnjaki za blagajniško poslovanje posebno malim zavezancem svetujejo, naj z razmislekom in dobrim nasvetom izbirajo opremo in program za davčno blagajno. Vsekakor naj dovolj zgodaj preizkusijo, ali program za izdajanje računov deluje tako, kot zahteva zakon.

»Naj preverijo, ali program omogoča, da si bo eno davčno blagajno delilo več uporabnikov, vsak s svojim namenskim digitalnim potrdilom, ki je nujna sestavina za pravilne oznake na računu,« društvom, ki nameravajo uporabljati eno elektronsko napravo, svetuje Sebastijan Prepadnik iz skupine za davčne blagajne na finančni upravi. Podjetniki ugotavljajo, da se je mogoče z opremo za davčne blagajne tudi opeči. »Lani sem kupil novo napravo, zdaj pa dobavitelja ne morem priklicati, da bi poskrbel za nadgradnjo programa,« pravi podjetnik, ki ga skrbi, ker naprave najbrž ne bo mogel preskusiti pred obvezno uporabo davčnih blagajn.

Dolga vprašanja po telefonu

Na finančni upravi že imajo prvo oceno napak na računih, ki so jih izdajatelji od začetka poskusnega obdobja 1. decembra potrdili prek informacijskega sistema. »Napake kažejo, na primer, da nekateri razvijalci programov niso upoštevali tehničnih navodil, ki smo jih objavili. Opažamo tudi nekaj vsebinskih napak, zaradi katerih je na računu napačna stopnja davka na dodano vrednost. Sploh pri vsebinskih napakah bodo davčne blagajne zelo dober kazalnik, kdo že doslej ni ravnal skladno z veljavnimi predpisi, čeprav najbrž nenamerno,« našteva namestnik generalne direktorice finančne uprave Peter Grum. Dodaja, da bodo te zavezance na napake opozorili in jih pozvali, naj jih čim hitreje odpravijo.

Finančna uprava je na svoji spletni strani objavila telefonske številke, prek katerih njeni uslužbenci odgovarjajo na vprašanja o davčnih blagajnah – v to svetovanje je zdaj vključenih okoli 70 zaposlenih, tako da po podatkih finančne uprave klicatelji čakajo povprečno pet minut.

Glede pritožb, da jih nikakor ni mogoče priklicati, ker so telefoni nenehno zasedeni, Stojan Glavač iz generalnega finančnega urada pravi, da nekateri zavezanci zelo dolgo ostanejo na zvezi, tudi do 20 minut, to pa zelo podaljša vrsto: »Dolgo ostanejo na zvezi, kadar nimajo še skoraj nobene informacije o blagajnah in doslej niti niso bili registrirani v sistem eDavki. Zato jim je treba velikokrat najprej razložiti, kdo bo moral potrjevati račune, kaj potrebujejo za davčno blagajno, sprašujejo tudi, kakšna je razlika med običajnim in namenskim digitalnim potrdilom.«

Od septembra so uslužbenci finančne uprave izpeljali 45 brezplačnih predavanj za 5500 slušateljev. »Zadnje predavanje, ki je bilo v Ljubljani v Koloseju, je bilo zasedeno samo polovično,« pravi Grum.