Malo gospodarstvo zahteva razbremenitev

V obrtno-podjetniški zbornici upajo, da se finančne obremenitve ne bodo le prestavile

Objavljeno
03. marec 2016 18.41
A. S.
A. S.

Ljubljana - Na predstavitveno-poizvedovalni turneji o mini mini davčni reformi se je finančni minister Dušan Mramor včeraj ustavil na obrtno-podjetniški zbornici in članom UO OZS za zaprtimi vrati prisluhnil, kaj si želijo.

V odprtem delu predstavitve je Dušan Mramor ponovil, da gre le za davčno prestrukturiranje, od sogovornikov - menedžerjev, podjetnikov, delodajalcev in sindikalistov - pa po lanskem propadu zastavljene davčne reforme sedaj pričakuje njihove poglede, kako rešiti zaplet, ko se z davki ne sme pobrati premalo, pa tudi proračunske porabe ne gre zmanjševati, saj bi v nasprotnem primeru lahko zapadli v negativno spiralo.

Tako Mramor sedaj sprašuje, katere dajatve bi kazalo zmanjšati in katere povišati. Pri slednjem vidi kot možen vir obdavčitev dobička, ki je v Sloveniji med nižjimi v Evropi, pri nižjem obdavčevanju pa razmišlja o regresih in božičnicah. Obdavčitev regresov in božičnic je po besedah predsednika OZS Branka Meha sploh absurd, očitno pa večjih pripomb na višji davek na dobiček v OZS niti ne bi imeli: saj dobička pri malih ni veliko.

Sicer pa v OZS zagovarjajo splošno razbremenitev stroškov dela, ne parcialne. Branko Meh je bil jasen: v OZS (bolj kot ne zaman, op. a.) upajo, da se finančne obremenitve ne bodo le prestavile. Prestrukturiranje zanje torej ni rešitev. Pričakujejo razbremenitev gospodarstva, ki bi jo lahko začeli s spremembo delovno-pravne zakonodaje.

   * * *

Minister Mramor je po srečanju sprevidel, da so težave in predlogi obrtnikov in podjetnikov popolnoma drugačni kot pri velikih podjetjih. Predlogi malega gospodarstva so se mu zdeli izredno dobri in s srečanjem je bil zadovoljen.

Branko Meh: "Vidimo, da je minister dojel, da so naše potrebe popolnoma drugačne kot potrebe velikega gospodarstva, kar me izjemno veseli. Tudi velika podjetja so bila nekoč mala, zato naj država poskrbi, da se bomo lahko razvili v velika podjetja«.

Minister Mramor planira pred prvomajskimi prazniki še en krog usklajevanj, nato pa bodo na finančnem ministrstvu pripravili predloge, ki naj bi bili sprejemljivi za vse. Državni zbor naj bi spremembe zakonov sprejemal jeseni, veljati pa bi lahko začele leta 2017.