Tiskane izdaje
Ljubljana – V torek se je iztekel podaljšani rok za prijavo kandidatov za člane fiskalnega sveta. Na ministrstvu za finance nam niso konkretno odgovorili na vprašanje, koliko se jih je (sploh) prijavilo – češ da postopek še ni zaključen in ga zato ne morejo komentirati.
Vladi je spodletel prvi poziv za prijave kandidatov za člane fiskalnega sveta, zato je na dopisni seji 14. septembra rok za prijavo podaljšala še za dva tedna. Vsaj po naših neuradnih informacijah je bil tudi kasnejši odziv skromen. Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, sicer zdaj pojasnjujejo, da imajo še čas, ker da vlada kandidate za člane fiskalnega sveta predlaga državnemu zboru v 30 dneh po izteku roka iz javnega poziva – DZ pa o predlaganih kandidatih glasuje v 30 dneh po predložitvi predloga vlade.
Slabo definirana vloga sveta
Poznavalci so že ob pripravi zakona o fiskalnem pravilu opozarjali, da v njem vloga fiskalnega sveta ni dobro definirana. »Način delovanja sveta in njegovi odnosi z državnim zborom in vlado so v zakonu preveč pomanjkljivo opredeljeni. In na drugi strani, če bi ob dogajanjih v Evropi želeli, da se fiskalni sistem utrdi, brez da bi se v celoti centraliziral v Bruslju, kot si sicer nekateri želijo, je zelo pomembno imeti inštitucijo kot je fiskalni svet, z avtoriteto na področju vrednotenja in spremljanja javnih financ. Pri nas pa kljub najboljšim željam nimamo sreče z zakonom o fiskalnem pravilu,« pravi nekdanji finančni minister in guverner BS Mitja Gaspari.
Zelo pičlo zanimanje zanimanje strokovnjakov s področij makroekonomije, javnih financ in fiskalne politike za sodelovanje v fiskalnem svetu lahko pojasnimo s togimi, nestimulativnimi zakonskimi določbami. Tričlanski fiskalni svet ima zahtevne naloge: ocenjuje vzdržnost in skladnost javnofinančne politike, ocenjujeje upoštevanje fiskalnih pravil na podlagi predloga državnega proračuna, spremlja tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne itd. A po drugi strani zakon določa, da je lahko v njem polno zaposlen le predsednik, druga dva člana pa za največ 50 odstotkov polnega delovnega časa. V FS so lahko zaposleni še največ štirje javni uslužbenci, ki opravljajo strokovno pomoč. V predlogu državnega proračuna 2016 je sicer za financiranje dela fiskalnega sveta namenjenih 300 tisoč evrov.
Imenuje jih vlada, oni jo nato nadzorujejo
Ob tem, da kandidate za člane sveta imenuje vlada – kar je sporno, saj ti nadzorujejo njeno fiskalno politiko –, je zelo visoka politična letvica postavljena v parlamentu, kjer je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, torej 60 glasov, kar je več kot velja za člane sveta BS, kjer zadostuje že 46 glasov. »V Sloveniji imamo zelo malo dobrih strokovnjakov s tega področja. Glede na status, ki jim ga je zakon podelil, sami ne morejo veliko narediti. Dodatna težava je, da je v Sloveniji samostojnih, neodvisnih, zasebnih inštitutov, ki se ukvarjajo z makroekonomijo, manj kot prstov na eni roki. Tudi način, kako je določen status članov sveta, mnoge odvrača, da bi se s tem ukvarjali,« pičel interes za delo v fiskalnem svetu komentira Gaspari in dodaja, da »bi bilo dobro, če bi v tujini poiskali kakšnega strokovnjaka, ki pozna delovanje slovenskega fiskalnega in makroekonomskega sistema. Kombinacija dveh domačih in enega tujega strokovnjaka bi omogočila več prostora za neodvisno razsojanje.«
