Manjša možnost državne dokapitalizacije bank

Med zajamčene vloge se uvrščajo tudi vloge do 100.000 srednjih in velikih družb.

pet, 22.01.2016, 08:00

Pregled spornih bančnih praks

»V slovenskih bankah je v preteklosti pogosto prišlo do podeljevanja posojil na osnovi neustreznih kazalnikov, niso se upoštevale povezane osebe, premajhen poudarek se je dal analizi denarnega toka, zavarovanja so se precenjevala, manipuliralo se je z opcijskimi posli,« ugotavlja Mejra Festić, ki na Banki Slovenije tudi vodi posebno inšpekcijsko skupino, ki pregleduje sporne prakse slovenskih bank.

»Ključne ugotovitve za nadaljnje delo – najpomembnejša je namreč preprečitev slabih praks v prihodnje – so, da je treba sproti in metodološko korektno ocenjevati in spremljati kapaciteto bank glede prevzemanja kreditnih tveganj, biti pozoren na povezane osebe kreditojemalcev ter kreditne posle presojati ne le po boniteti s pravno-tehničnega vidika, ampak po vsebini in strukturi kreditnih poslov.«

Posebna inšpekcijska skupina bo postalo stalno telo slovenske centralne banke, napoveduje sogovornica: »Dodale se bodo nove aktivnosti v skladu z direktivo CRDIV, Smernicami Baselskega odbora za bančni nadzor in že sprejetim Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, organov upravljanja in procesa ocenjevanja ustreznosti kapitala bank in hranilnic. Ne bodo se gledale le potencialna zloraba bančnih predpisov, pranja denarja in zaščita potrošnikov, ampak tudi zlorabe določenih finančnih instrumentov, tržne manipulacije, kršitve pri trgovanju z instrumenti, nelojalna konkurenca, zlorabe podatkov zaradi tehnologije, potencialne manipulacije zaradi asimetrije informacij med banko in komitenti, trgovanja z notranjimi informacijami, konflikti interesov ter vse aktivnosti, ki jih narekujeta nova direktiva in dobra bančna praksa.«

Ljubljana – Nova evropska bančna ureditev poudarja pravočasno zaznavanje sistemskih tveganj in preventivno ukrepanje ter povečuje zaščito deponentov in davkoplačevalcev, poudarja viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić.

Z začetkom tega leta je začel veljati enotni evropski mehanizem za reševanje bank, ki predstavlja drugi steber bančne unije. Poleg enotnih pravil za reševanje bank sta gradnika bančne unije tudi enotni nadzor in nova jamstvena shema. »Nova direktiva BRRD (evropska direktiva za reševanje bank, op.a.) poskuša na vsak način preprečiti, da bi sploh lahko prišlo do stečaja banke in da bi bila ogrožena sredstva varčevalcev. Velik poudarek je na sprožilcih zgodnjega posredovanja, drugi segment pa je reševanje po enotnih standardih in principih,« pravi Mejra Festić.

Nova ureditev za reševanje bank predvideva neproračunske instrumente reševanja bank. »Kadar se zazna, da ima določena banka težave, je mogoč prenos sredstev in obveznosti na drugo institucijo, kjer se ohrani zdravi del, medtem ko se slab likvidira. Mogoča je tudi izločitev pravic, obveznosti in sredstev na nosilca upravljanja sredstev in prodajo drugi instituciji. Enotni mehanizem reševanja predvideva tudi sodelovanje upnikov pri reševanju po določenem vrstnem redu,« pojasnjuje viceguvernerka.

Pravila sodelovanja upnikov, tako imenovani bail-in, določajo, da izgube po jasno določenem in vnaprej znanem zaporedju pokrivajo najprej delničarji in podrejeni upniki, sledijo navadni upniki. Vloge nad zajamčenih 100.000 evrov se pri reševanju uporabi, če predhodna sredstva ne zadostujejo. »Poudarimo, da so že po dosedanjih pravilih bile zajamčene le vloge do 100.000 evrov z možnostjo priglasitve terjatev nad 100.000 evrov v stečajno maso,« pravi Festićeva.

Kupnina od prodane hiše ne bo vključena v bail-in

Pravila bančne unije po besedah Festićeve ob vseh preventivnih mehanizmih povečujejo varnost deponentov. Po novem se med zajamčene vloge poleg vlog do 100.000 evrov gospodinjstev, malih podjetij in samostojnih podjetnikov uvrščajo še vloge srednje velikih in velikih podjetij. Zajamčeni so tudi začasni visoki zneski na računih fizičnih in pravnih oseb.

»Če ima kdo na transakcijskem računu začasno zelo visoko stanje, denimo zaradi prodaje nepremičnine ali drugih izrednih dohodkov, je takšna vloga po novem zajamčena.« pojasnjuje Mejra Festić. Po njenih besedah se morajo zdaj podružnice bank v težavah reševati znotraj sistemov, kjer je sedež matere banke.

Skrajšuje se tudi rok za izplačilo zajamčenih vlog. Po starem sistemu bi bile banke v primeru stečaja banke pozvane prispevati h kritju zajamčenih vlog banke v stečaju, zato so ohranjale likvidna sredstva v višini 2,2 odstotka zajamčenih vlog. Novi sistem zahteva od bank vnaprejšnja vplačila v sklad za jamstvo vlog, pri čemer je potrebno v prehodnem obdobju do leta 2024 zbrati sredstva v višini 0,8 odstotka zajamčenih vlog. Zakon o novem sistemu jamstva vlog je v postopku sprejemanja. Festićeva pri tem poudarja, da so na voljo preventivni mehanizmi reševanja bank, da do stečaja sploh ne pride.

Banke že vplačale v slovenski in enotni sklad za reševanje

Pomemben element bančne unije je tudi enotni sklad za reševanje, v katerega se bo do leta 2024 nateklo 55 milijard sredstev. Banke v Sloveniji so konec lanskega leta na račun že vplačale 15,7 milijona evrov, prenos na enotni sklad bo konec tega meseca.

Slovenija je dodatno vzpostavila tudi nacionalni sklad za reševanje, v katerega so banke lani vplačale 191 milijonov evrov, hkrati pa morajo banke v svojih bilancah vzdrževati denarna sredstva v višini enega odstotka vseh zajamčenih vlog.

Festićeva poudarja, da se glede na vse možne mehanizme reševanja bank zmanjšuje možnost državne dokapitalizacije bank: »Ne sredstva nacionalnega ne enotnega sklada niso namenjena temu, da bi obstoječi lastniki ohranili svoje deleže. Najprej izgubijo lastniki in podrejeni upniki oziroma imetniki kvalificiranih obveznosti, nato pridejo na vrsto sredstva sklada za reševanje.«

Sredstva nacionalnega sklada služijo za neposredno dokapitalizacijo banke v postopku reševanja. Po drugi strani se sredstva enotnega sklada za reševanje lahko uporabijo primarno za pokrivanje izgub v okviru reševanja – pri ustanovitvi in prenosu na premostitveno banko oziroma drugega prevzemnika –, ni pa jih dopustno uporabiti za neposredno dokapitalizacijo banke v postopku reševanja.

»Pomembno je poudariti, da sredstva nacionalnega sklada dejansko služijo kot podpora postopkom neposredne dokapitalizacije bank in postopkom urejenega prenehanja bank, torej za namene, za katere ne bo mogoče uporabiti sredstev enotnega sklada za reševanje. Slednje lahko uporabimo šele po odpisu in konverziji obveznosti pod nujnim pogojem, da je bilo predhodno uporabljenih najmanj osem odstotkov obveznosti in kapitala (bail-in),« pravi sogovornica.

»Če pretežni delež obveznosti predstavljajo zajamčene vloge, ki ne morejo biti predmet bail-in, je stališče Evropske komisije, da mora depozitna garancijska shema prispevati razliko do osmih odstotkov in šele potem bi se lahko uporabila sredstva enotnega sklada za reševanje. Če znesek prispevka enotnega sklada za reševanje v višini petih odstotkov celotnih obveznosti institucije v reševanju (vključno s kapitalom) ne zadošča, pa evropski enotni odbor za reševanje in centralna banka odločita o nadaljnjih ukrepih in alokaciji izgub z drugimi instrumenti za razgradnjo banke. Slednje vključuje tudi sredstva sklada za jamstvo vlog.« Slovensko ureditev je treba v celoti uskladiti z direktivami in uredbami, kar je v teku, še dodaja.

Prijavi sovražni govor