Po prenosih na DUTB v bankah še 6 milijard evrov slabih terjatev

Ljubljana - Banke bodo podpisale načela prestrukturiranja dolgov gospodarstva, ki se pripravljajo, je napovedal viceguverner Janez Fabijan. Sanacija gospodarstva je nujna, a sistemskih ovir pri tem ne manjka, so ugotavljali udeleženci okrogle mize na Gospodarski zbornici.

»Ocenjujte DUTB glede na rezultate, ne pa glede na ocene nekaterih slabše obveščenih virov,« je na okrogli mizi DUTB v službi davkoplačevalcev dejal svetovalec upravnega odbora DUTB Torbjörn Månsson.

Ta je na dogodku, ki ga organizira GZS, postregel s podatkom, da so doslej na telesih slabe banke sprejeli 69 odločitev glede posameznih dolžnikov. Večina odločitev je bila glede že živih podjetij, je dejal Månsson in ponovil besede direktorja Združenja bank Slovenije Franceta Arharja, da nepremičnine lahko čakajo, ne pa tudi delujoča podjetja. DUTB je doslej prevzela 427 primerov. »Najprej se bomo ukvarjali z najtežjimi primeri in največjimi primeri, saj se je nemogoče ukvarjati z vsemi hkrati,« je dodal Mansson. Trenutno je na DUTB zaposlenih 37 oseb, kmalu se jih bo zaposlilo še 11, do konca leta pa naj bi število zaposlenih povzpelo do 80.

Za spremembo t. i. Lahkovnikovega zakona

Med prednostnimi nalogami za slabo banko v letošnjem letu je nadaljevanje prestrukturiranje podjetij, do konca aprila prenos slabih terjatev z Abanke, nadaljnje izoblikovanje organizacije DUTB, jasna komunikacija doseženih rezultatov in povrnitev verodostojnosti v Sloveniji. Po prenosih na DUTB je v bankah ostalo 6 milijard evrov slabih terjatev, zato so banke še vedno pomemben člen pri prestrukturiranju podjetij. Član uprave NLB Blaž Brodnjak je naštel težave, s katerimi se banke pri tem soočajo. Ena takšnih je veliko število bank upnic, ki imajo v enem primeru zelo različne interese. »Izjemno zahtevno je poenotiti interese 55 bank, ki se pogovarjajo glede enega dolžnika,« je opisal Brodnjak. Ta je naštel pet skupin bank: banki v likvidaciji, kapitalsko neustrezne banke, banke v državni lasti, tuje banke, ki imajo interes ostati v Sloveniji, in tuje banke, ki se umijajo iz regije.

Fabijan je napovedal dogovor bank, ki naj bi pripeljal k hitrejšemu odločanju v prestrukturiranju: »Nujna je centralizacija odločanja o konkretnih primerih na eni strani in na drugi strani hitre odločitve bank glede prestrukturiranja, brez cincanja – po stand stillu je treba dokončno reči da ali ne.« Poudaril je, da je pomembno povsem izvzeti politiko in se odločati na podlagi ekonomske logike.

Brodnjak je lastnike zadolženih podjetij, ki ne morejo zagotoviti kapitala, pozval, naj ekonomskim lastnikom omogočijo, da prevzemajo vzvode podjetja in ga prodajo strateškemu lastniku: »Pozivam lastnike družb in ostale deležnike, da smo do podjetij odgovorni. Lastnina je najprej odgovornost, šele nato pravica.«

Član uprave NLB pa je tudi pozval k spremembi tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki omejuje prejemke vodilnih v družbah v državni lasti: »Če banke v večinski državni lasti lastniško vstopimo v podjetja, so tudi ta podvržena temu zakonu. Kako naj najdemo človeka z izkušnjami, ki bo za pet tisoč evrov bruto prestrukturiral veliko izvozno družbo? Jaz ga ne vidim.«