Pod žarometom: Mateja Vraničar Erman

Odločitev premiera, da predlaga Matejo Vraničar Erman za kandidatko za novo ministrico za finance, ni nikogar presenetila. Vraničarjeva kot aktualna državna sekretarka in zadnja leta v tej funkciji sodelavka treh ministrov iz kvot različnih političnih strank (France Križanič, Uroš Čufer, Dušan Mramor) se glede na aktualno stanje duha v vladi in koaliciji nakazuje kot pričakovana in za mandatarja Mira Cerarja edina možna ministrska izbira, ki naj bi poskrbela za kontinuiteto v strateško najpomembnejšem vladnem resorju, ob tem pa bi postala tudi prva ženska na čelu ministrstva za finance.

Rojena Škofjeločanka (1965), diplomirana pravnica z magisterijem iz javne uprave z ameriškega Harvarda (1997) je in tudi navzven deluje kot tipična karierna državna uradnica. Po diplomi leta 1989 se je najprej zaposlila na tedanjem republiškem sekretariatu, kasnejšem ministrstvu za zunanje zadeve, leta 1993 pa se je preselila na ministrstvo za finance, ki ga je tedaj vodil minister Mitja Gaspari. Na ministrstvu, ki naj bi ga odslej vodila – o njeni septembrski izvolitvi v državnem zboru zdaj pač nihče ne dvomi – torej neprekinjeno službuje že dobrih 23 let in ga pozna do obisti. Izkušenj, recimo tudi pogajalskih v okviru ekonomsko-socialnega sveta, ji ne manjka in kot novopečena ministrica ne bi potrebovala uvajalnega obdobja, za katero zdaj tudi ni časa.

Večinoma se je ukvarjala z davki in carinami, med drugim je vodila sektor za davčni in carinski sistem. Kot državna sekretarka je bila odgovorna predvsem za pripravo državnih proračunov, njen podpis pa je tudi pod številnimi, bolj ali manj posrečenimi davčnimi spremembami in eksperimenti zadnjih let. Tudi pod propadlim nepremičninskim davkom (ob njegovem padcu spomladi 2014 je ponudila odstop, a ga je tedanji minister Čufer zavrnil), s katerim se bo očitno znova srečala, tokrat kot vodja finančnega resorja.

Prvič se je na mesto državne sekretarke zavihtela aprila 2010, ko so finančno ministrstvo obvladovali socialni demokrati (in njihovi svetovalci in lobisti), zato ji mnogi pripisujejo povezavo s stranko SD. Kot finančna uradnica in državna sekretarka se sicer ni nikoli politično izpostavljala, kot verjetna finančna ministrica pa bo imela v vladi tudi neposreden politični vpliv na pomembne odločitve, povezane s proračunom, reformami (z zdravstveno na čelu), pogajanji, plačami javnih uslužbencev, sindikati, DUTB, SDH, privatizacijami, drugim tirom ... – kjer bodo poleg njenih strokovnih kompetenc verjetno že kmalu jasne tudi njene politične oziroma strankarske afinitete.

Prvi preizkus, iz kakšnega testa je, bo na vrsti že prihodnji mesec, ko bo morala vlada sprejeti državna proračuna za prihodnji dve leti in nekaj davčnih zakonov. Že na začetku jo bodo čakale tudi kadrovske odločitve, recimo imenovanje novega državnega sekretarja, pa strokovna krepitev finančnega ministrstva (je pravnica, ne ekonomistka), skupaj s ponovno izbiro članov fiskalnega sveta.