Med delavci migranti spet vre

Spor med sindikatom delavcev migrantov in ministrstvom za finance se nadaljuje.

sre, 08.11.2017, 18:15

Ljubljana – V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, ki je nastal iz nekdanje Civilne iniciative Apače, zahtevajo od ministrstva za finance, da se izreče o junijski odločitvi vrhovnega sodišča.

Sindikat: »Na ministrstvu nas ignorirajo.«

To je presodilo, povzemajo v sindikatu, da morajo biti delavci migranti, ki oddajo davčno napoved na podlagi samoprijave, upravičeni do odmere dohodnine po enakih pogojih kot vsi drugi davčni zavezanci. Finančna uprava je namreč pred nekaj leti pri samoprijavi uvedla novo prakso: ker so napovedi oddali po zakonskem roku, čeprav kot samoprijavo, jim ni priznala olajšave za vzdrževane družinske člane in stroškov za malico ter prevoz.

Ministrici za finance Mateji Vraničar Erman očitajo, da ignorira poziv, naj ministrstvo odpravi nezakonitosti, ki jih je ugotovilo vrhovno sodišče - vsem delavcem migrantom naj vrne »nezakonito zaplenjen denar«. Ob tem v sindikatu navajajo podatek,  da je država po podatkih finančne uprave »na podlagi samoprijav od delavcev migrantov pobrala skoraj 5 milijonov evrov dohodnine, del po mnenju vrhovnega sodišča nezakonito«.

Predsednik sindikata Mario Fekonja napoveduje, da bodo poskušali z vsemi pravnimi sredstvi doseči, da bosta ministrica Vraničar Ermanova in direktorica finančne uprave Jana Ahčin prevzeli osebno odgovornost: »Mislim, da tako ministrica Mateja Vraničar Erman kot generalna direktorica Fursa tovrstne dopise sindikata delavcev migrantov ignorirata. Po vsej verjetnosti se tudi ne zavedata, da za tem dopisom stoji skoraj 40.000 državljanov in da ravno onidve krojita usode in življenja teh družin. Brez naših vprašanj in pozivov k odstopu bi to morali storiti že sami, saj je sodišče jasno potrdilo nezakonito ravnanje in "krajo" denarja, ki državi ne pripada.«

Odvetniki: Po štirih mesecih nobenih premikov

Sindikat delavcev migrantov je v sporu s finančno upravo najel odvetnika Davorja Ozmeca in Slavka Vesenjaka. Kot sporočajo iz sindikata sindikata odvetnika poudarjata, da bi morala država neupravičeni del dajatve vrniti vsem prikrajšanim delavcev, ne glede na to, ali so zahtevali sodno varstvo ali ne. 

V sindikatu delavcev migrantov dodajajo izjavo obeh odvetnikov: »Kljub odločitvi vrhovnega sodišča izpred štirih mesecev, da je različno obravnavanje davčnih zavezancev, ki so davčno napoved vložili na podlagi samoprijave in zavezancev, ki so davčno napoved oddali v predpisanih rokih, nezakonito ter v nasprotju s temeljnimi načeli davčnega in ustavnega prava, do danes s strani ministrstva še vedno ni bilo predlagane rešitve nastale situacije, s čimer se še vedno vzdržuje nezakonito stanje. Prepričani smo, da so vsi davčni zavezanci, ki so zaradi nezakonitih odločb finančne uprave plačali previsoko dohodnino, upravičeni do vračila preplačane dohodnine.

Na začetku leta 2016 so čezmejni delavci protestirali zaradi odločb za visoko doplačilo dohodnine, ki niso upoštevale olajšav in stroškov. Foto Oste Bakal/Delo

Ministrstvo: Sodba ne vpliva na zaključene primere

Na ministrstvu za finance odgovarjajo na javno sporočilo Sindikata delavcev migrantov Slovenije: »Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi glede upoštevanja dejstev pri samoprijavi glede uveljavljanja olajšav in stroškov v zvezi s čezmejnimi delavci migranti zavzelo stališče, ki je drugačno, kot je bila dosedanja upravno–sodna praksa. Ta je doslej potrjevala odločitve davčnega organa. Stališče vrhovnega sodišča je mogoče upoštevati zgolj v postopkih, ki še niso pravnomočno končani.« Pri teh bodo v finančni  upravi torej  počakali, kaj bo v  ponovnem postopku sklenilo upravno sodišče.

Zavezanci s samoprijavo, pri katerih so se spori s finančno upravo zaradi olajšav in stroškov zaključili pred sodbo vrhovnega sodišča, pa po pojasnilih ministrstva za finance ne morejo pričakovati, da bo kakorkoli vplivala na njihove primere, tudi vračila denarja si torej ne morejo obetati: »Na pravnomočno končane postopke odločitev vrhovnega sodišča ne vpliva in je ni mogoče upoštevati. Pravnomočne sodne odločbe je namreč mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom – to so izredna pravna sredstva. Sprememba stališča ali sodne prakse, recimo drugačna interpretacija zakona, pa ni tak razlog, zaradi katerega bi se lahko izpodbijalo pravnomočno sodno odločbo.«

Na ministrstvu za finance v odgovoru za sindikat migrantov ponavljajo znano stališče, da so davčni zavezanci dolžni izpolnjevati svoje obveznosti v predpisanih rokih: »To svojo dolžnost je izpolnila večina večina davčnih zavezancev čezmejnih delavcev migrantov, ki so pravočasno vložili davčno napoved oziroma ugovor zoper informativni izračun. Po podatkih finančne uprave je bila v letu 2015 dohodnina odmerjena 15.011č ezmejnim delavcem migrantom. Od tega jih je 12.928 pravočasno vložilo napoved oziroma ugovor zoper sestavljen informativni izračun dohodnine, 1801 davčni zavezanec je vložil napoved po roku, predpisanem po zakonu, 282 davčnih zavezancev pa je vložilo napoved na podlagi samoprijave.«

Sodišča: Tri v korist države, eno za zavezanko

Ti podatki so sicer zanimivi, a niso jedro davčnega spora med delavci migranti in državo: v teh pravdah je bilo sporno stališče ministrstva za finance oziroma finančne uprave, ki ga je povzelo v svojo prakso, da zavezancu ob samoprijavi ne pripadajo določene olajšave, ker zakon določa roke, do katerih jih je mogoče uveljaviti. Tri območna upravna sodišča so takšnemu stališču finančne oblasti pritrdila, novogoriški sodniki pa so odločili v bran zavezancu, za katerega finančna uprava ni sestavila informativnega izračuna, on pa je napoved oddal šele s samoprijavo, in na splošno sklenilo: »V določbah zakona o davčnem postopku ni razlogov, da davčni organ ne bi upošteval posebne olajšave za vzdrževane družinske člane tudi v primeru davčne napovedi na podlagi samoprijave.«

Ministrstvo za financ je  poskušalo večkrat izboljšati davčni položaj čezmejnih delavcev migrantov, 1. januarja letos je začela veljati novela zakona o dohodnini: »Ta vsebuje rešitve, povezane z višino in načinom priznavanja stroškov prehrane med delom in stroška prevoza na delo in z njega, ki bodo čezmejnim delavcem migrantom dodatno olajšale položaj.«

Prijavi sovražni govor