Med tveganimi in konservativnimi naložbami

Ljubljana - Pomembna vsebinska novost na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja je uvedba skladov življenjskega cikla, ki jih že eno leto ponuja Modra zavarovalnica, leta 2016 pa bodo varčevalcem na voljo tudi pri drugih ponudnikih dodatnega pokojninskega zavarovanja, z izjemo A Banke in Probanke, ki sta opustili programe pokojninskega zavarovanja in Banka Koper, ki skladov življenjskega cikla ne bo ponujala.

Glavna prednost nove naložbene politike skladov življenjskega cikla za varčevalce je prilagoditev strukture premoženja posameznikom oziroma njihovi starosti. Mlajši varčevalci imajo na razpolago več časa in so bolj naklonjeni tveganju, kar pomeni, da so za njih primernejše dolgoročnejše, bolj tvegane naložbe v delnice. Za razliko od mladih imajo starejši varčevalci na razpolago manj časa, zato tvegane naložbe zanje niso najprimernejše, kar pomeni, da se bodo odločali za konservativnejše, kratkoročno varnejše naložbe v obveznice.

Po mnenju Alenke Žnidaršič Kranjc iz Prve osebne zavarovalnice predstavljajo skladi življenjskega cikla dobrodošlo novost, saj se na ta način povečuje atraktivnost varčevanja za mlade, ki jim bodo lahko ponudili manj konservativne naložbene politike in večje donose. Skladi življenjskega cikla so sicer namenjeni vsem zavarovancem, izjema so le posamezniki, ki so že v najbolj konservativnem skladu in se za to za bolj tvegane sklade ne morejo odločiti.

»Ko govorimo o tveganju takoj pomislimo, da lahko veliko izgubimo, vendart ima tveganje tudi drugo plat. Več kot tvegaš, večja je možnost donosa. Nivo tveganja morajo varčevalci prilagajati starosti. Skladi življenjskega cikla odpravljajo dosedanjo pomankljivost sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki mladim varčevalcem ni moglo ponuditi portfeljev z večjimi tveganji in večjimi donosi,«je povedal Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A.

Druga pozitivna stvar, ki jo nudijo skladi življenjskega cikla je večja razpršenost premoženja. Zajamčena donosnost je namreč vezana in izračunana na podlagi slovenskih državnih obveznic, kar sili pokojninske družbe, da znaten del premoženja nalagajo v slovenske državne vrednostne papirje. Odstopanje od te strategije bi lahko prinesla preveliko tveganje, da na krajši rok ne bi dosegli zajamčene donosnosti.

Po doslej veljavnih pokojninskih načrtih so zavarovanci lahko varčevali v skladih z zajamčenim donosom, kar jih je ščitilo pred padcem delniških tečajev. Slaba stran takšnega načina varčevanja je bila, da tudi v obdobju pospešene rasti varčevalci niso mogli pričakovati visokih donosov, kar se bo z uvedbo novih skladov spremenilo.

Pravilo varčevanja v delnicah in obveznicah

Delnice so po mnenju poznavalcev od 2 do 2,5 krat bolj donosne od desetletnih državnih obveznic. »Dvestoletna zgodovina ameriškega delniškega trga kaže, da se vrednost delniške naložbe vsakih deset let podvoji (vrednost se poveča za 6,7 odstotka), kar pomeni, da se naložba varčevalcev v tridesetih letih poveča za sedemkrat,« je pojasnil Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A. »Statistično obstaja 26,6 odstotna verjetnost, da bo delniško leto negativno, na dolgi rok pa se tveganje, da bi z delnicami ustvarili negativno donosnost močno zmanjšuje. Za negativno donosnost v treh letih je je statistična verjetnost le še 15,6 odstotna, v petih letih pa verjetnost za negativni donos pade na vsega 11 odstotkov.« To pomeni, da je pokojninsko varčevanje idealno za varčevanje z delnicami, ker tveganje varčevanja z njimi po desetih letih močno zmanjšamo in hkrati močno povečamo donos.

Edini izvajalec dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki je že v lanskem letu prejela vsa potrebna dovoljenja za pričetek trženje skladov življenjskega cikla in pravila upravljanja je Modra zavarovalnica, ki ta produkt trži od letošnjega februarja. V ta namen imajo tri podsklade, ki naložbeno politiko prilagajali različnim starostim skupinam zavarovancev. Dinamični podsklad z najbolj agresivno naložbeno politiko, ki omogoča doseganje najvišjih donosov, je namenjen posameznikom, ki imajo najdlje do upokojitve in si lahko privoščijo več tveganja. Priporočajo ga posameznikom do 50. leta starosti.

Srednji starostni skupini zavarovancev med 50. in 60. letom je namenjen preudarni podsklad, ki zmanjša delež tveganih naložb, kar pomeni tudi nižjo donosnost. Po 60. letu je na voljo najbolj konservativen zajamčeni sklad, ki je po donosnosti podoben sedanjemu Kapitalskemu vzajemnemu pokojninskemu skladu (KVPS).

Zavarovanci, ki varčujejo v enem od teh podskladov, lahko enkrat na leto prestopijo v manj tvegani podsklad od tistega, ki je priporočen za njihovo starost, ne morejo pa prestopiti v bolj tveganega. Ko zavarovanci dopolnijo starost za vključitev v manj tvegan sklad, se vsa nova vplačila avtomatično vplačujejo v ta sklad, vanj zavarovalnica v treh letih prenese tudi do tedaj zbrana sredstva na računu zavarovanca.

Tekmovanje med ponudniki

V Prvi osebni zavarovalnici, ki je imela konec septembra 78.295 zavarovancev, imajo za uvedbo skladov življenjskega cikla že več kot dve leti in pol vso potrebno dokumentacijo pri nadzornih organih. Maja 2014 so prejeli potrditev pokojninskih načrtov s strani ministrstva, medtem ko na potrditev pravil o upravljanju s strani nadzornega organa, to je Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), še vedno čakajo. »Glede na to, da so v zadnjem obdobju z AZN-jem potekala usklajevanja glede pravil upravljanja, pričakujemo, da bomo potrditev prejeli v kratkem in bomo tako s trženjem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer bo politika upravljanja premoženja prilagojena življenjskemu ciklu zavarovanca, lahko pričeli v začetku naslednjega leta,« je povedala Žnidaršič Kranjčeva, ki načrtuje, da bo okrog 90 odstotkov nove premije razporejene v sklade življenjskega cikla. Pri njih se bo premija, po uveljavitvi skladov življenjskega cikla avtomatično razporedila v sklad, ki ustreza starosti zavarovanca, razen če se ta ne bo odločil, da bi svoja sredstva nalagal v sklad z manj agresivno politiko upravljanja premoženja, kot je v skladu v katerega sodi glede na svojo starost.

S trženjskega vidika je Modra zavarovalnica v prednosti, saj je za zdaj edini ponudnik skladov življenjskega cikla. Kljub temu zavarovanci ostalih izvajalcev zaradi tega ne bodo bistveno prikrajšani, saj je čas, da bi prišlo do bistvenih razlik prekratek. Razlike bi se pokazale v daljšem časovnem obdobju in nikakor ne v slabem letu dni.