Medja za Večernji list: Posli NLB na Hrvaškem so nestrateški

Ugasnili bomo posle na Hrvaškem, ker ustvarjajo izgube, je za hrvaški časnik napovedal prvi mož NLB Janko Medja.

Objavljeno
17. julij 2014 15.06
Janko Medja predsednik uprave Nove Ljubljanske banke - NLB v Ljubljani 17.februarja 2014.
Je. G., Delo.si, STA
Je. G., Delo.si, STA
Zagreb - Predsednik uprave Nove ljubljanske banke (NLB) Janko Medja je za današnji Večernji list napovedal, da bodo v banki ugasnili posle, ki jih imajo na Hrvaškem, saj imajo z njimi samo izgube. Znova je izpostavil, da NLB ni povezana ne z Ljubljansko banko (LB) ne z njenim premoženjem ali terjatvami, piše STA.

»Niso dobro delali. V resnici delajo slabo in ustvarjajo izgube. V novi strategiji NLB smo jih določili kot nestrateške posle in bodo prodani ali zaprti. Sicer pa se to ne bo zgodilo čez noč«, je Medja odgovoril na vprašanje, kako NLB posluje na Hrvaškem preko svojih leasing, faktoring in nepremičninskih podjetij.

Na vprašanje, ali so obupali nad vstopom NLB na hrvaški bančni trg, je Medja odgovoril, da so bili to načrti uprave, preden je on prevzel vodenje banke. »V tem trenutku takšnih načrtov ni,« je bil jasen.

NLB je namreč v zadnjem času že večkrat prejela državno pomoč, nazadnje obsežno decembra lani. Načrt prestrukturiranja, ki ga je potrdila Evropska komisija, banki ne dovoljuje agresivnosti pri združitvah in prevzemih ter širjenju poslovanja. Medja je pojasnil, da se NLB ne more ukvarjati s težavami, ki so ostale od stare LB in vprašanju, ki se bo urejalo med nasledstvenimi pogajanji. »Ne moremo se opredeliti niti vplivati na strategijo reševanja teh problemov,« je dejal.

To velja tudi za terjatve LB do hrvaških podjetij, je dodal. »LB je druga pravna oseba. NLB ni povezana s tem premoženjem niti s terjatvami, ki so nastale na podlagi posojil«, je sklenil. V prvi polovici letošnjega leta pričakuje Medja sicer dobre poslovne izide. »Dobiček pred davki bo višji, kot je bil v prvem trimesečju«, ocenjuje.

Potrdil je, da nadaljujejo s prestrukturiranjem v Sloveniji, Srbiji in Črni gori, tako da znižujejo stroške in uvajajo nove storitve.

Spomnil je, da ima banka še vedno 25-odstotni delež slabih posojil v portfelju, a je 70 odstotkov teh posojil pokritih z rezervacijami. Ostaja še 800 milijonov evrov slabih posojil, ki niso pokrita z rezervacijami, a je na njih vezano zelo veliko zavarovanj, tako da Medja ne pričakuje težav.

Pričakuje pa, da bo nova slovenska vlada prinesla stabilnost. »Slovenija se je obvezala, da bo do leta 2017 privatizirala banko ter da bo obdržala največ 25 odstotkov plus eno delnico. Kljub temu ni konkretnih načrtov za privatizacijo banke, a seveda se z novo vlado stanje morda tudi spremeni,« meni prvi mož NLB.