Menedžerji predlagajo petletni davčni načrt

Ministru Mramorju po umiku reforme zdaj predlagajo dolgoročno rešitev za stabilno in stimulativno davčno okolje.

Objavljeno
04. december 2015 16.47
suhadolnik mramor
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Po nedavnem kratkem stiku med gospodarstveniki in in finančnim ministrom, ki je povzročil preložitev davčne reforme, zdaj v Združenju Manager ministru Mramorju predlagajo dolgoročnejšo rešitev: petletni davčni načrt za stabilno poslovno okolje.

Gospodarstveniki seveda še naprej vztrajajo pri zahtevah za razbremenitev neto plač najbolj produktivnega dela zaposlenih, torej vseh tistih, ki presegajo 1,6-kratnik povprečne plače, in pa ohranitev investicijskih olajšav, izpostavljajo pa tudi pomen vnaprej predvidljivega davčnega okolja, ki je pogoj za nove naložbe.

»To je zdaj naš predlog ministrstvu, ki je nastal po burnem odzivu na prejšnji in nato umaknjeni predlog davčnega svežnja. Naša želja je, da se to ne bi več dogajalo, ob tem, da vse stvari, ki so vezane na davke tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetij. Dejstvo, da se pri nas lahko kar čez noč nekaj spremeni in poslabša okolje za poslovne načrte, je eden od razlogov, da se nas tuji investitorji ogibajo. Iz te izkušnje je prišel predlog ministrstvu, da pripravi petletni davčni načrt, ki bi podjetjem podal neke smernice in zagotavljal neko davčno predvidljivost in stabilnost,« pravi izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.

Nekonkurenčni s svetom

V Sloveniji je poudarek na obdavčitvi plač, kjer je nadpovprečna že tista, ki presega 1,6-kratnik povprečne plače, to pa nas postavlja v nekonkurenčen položaj s svetovno konkurenco. Absurd je še večji, ker Slovenija šola ljudi, da bi bili nadpovprečni, po drugi strani pa ima davčni sistem, ki destimulira zaposlovanje izšolanih ljudi. Očitno moramo uvesti pomembne spremembe, poudarja sogovornica.

Ob tem priznava, da bo korenita davčna reforma daljši proces; ministru, ki je bil gost upravnega odbora združenja Manager so tako predlagali, da v omenjeni davčni načrt vključijo predpostavke, recimo zmanjševanje obdavčitev dela ob izpolnitvi določenih pogojev. Če bi recimo imeli višjo gospodarsko rast, bi lahko del večjih prilivov v proračun namenili tudi za znižanje obdavčitev dela, slednjo pa bi lahko znižali tudi z večjo obdavčitvijo premoženja. »S tem bi se v Sloveniji lahko končno premaknili in bi dvignili povprečne in višje plače. Namesto solidarnosti v revščini bi dobili bolje plačane, motivirane in produktivne ljudi,« je prepričana Sonja Šmuc.