Menedžerske plače nesorazmerne z uspešnostjo

Ljubljana – Povprečni bruto prejemki uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb so se od leta 2009 do lani povečali za petino oziroma za dobro polovico, je pokazala Raziskava o prejemkih uprav in nadzornih svetov v obdobju 2010–2012. Ta še ugotavlja, da višina teh prejemkov ni odvisna od uspešnosti družbe, ampak je razmerje celo obratno sorazmerno.

Povprečni prihodki uprav javnih delniških družb so se od leta 2009 do lani povečali z 388.000 na 470.000 evrov, kaže omenjena raziskava, ki sta jo pripravila družba Deloitte in Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS).

Najbolje je že od leta 2007 plačana uprava Krke, ki je samo lani zaslužila 2,3 milijona evrov bruto (glej grafiko). Druga najdražja je bila lani uprava Gorenja, 1,2 milijona evrov, tretja najbolje plačana pa Petrolova, 916.000 evrov.

Pri nadzornikih je slika precej drugačna. Leta 2010 so bili najbolje plačani nadzorniki Istrabenza (236.000), leto pozneje Mercatorja (262.000) in lani Zavarovalnice Triglav (241.000). Nadzorniki Krke so bili lani na drugem mestu, medtem ko jih v dveh prejšnjih letih sploh ni bilo med deseterico najdražjih. Povprečni prejemki nadzornih svetov so se v proučevanem obdobju povečali z 51.000 na 92.000 evrov.

Uprava in nadzorniki Probanke med najdražjimi

Raziskava je zajela 36 družb. Med desetimi najbolje plačanimi so bili od leta 2007 tudi uprave in nadzorniki Probanke, ki je šla letos v likvidacijo. Tričlanska uprava je samo lani prejela 866.000 evrov, štirje nadzorniki pa 157.000 evrov.

Raziskava je pokazala tudi negativno povezavo prejemkov uprav z uspešnostjo: torej manjša, kot sta donosnost sredstev in kapitala, višji so prejemki. Ekonomistka dr. Sergeja Slapničar je pojasnila, da je plača menedžerjev v javnih družbah tako izključno odvisna od velikosti, medtem ko lastništvo na to ne vpliva. Ugotovila je še, da je večina prihodkov uprav fiksnih in da variabilni del pomeni približno desetino prihodka. Drugače je v Krki, kjer variabilni del pomeni kar polovico plače, za to pa imajo tudi jasna merila.

Primerljivi s Francozi

Slapničarjeva je postregla tudi s podatki, ki so pokazali, da so naše uprave po prejemkih primerljive s francoskimi družbami podobne velikosti. Na predstavitvi raziskave se je razprava vrtela predvsem okoli primernosti višine teh prejemkov.

Psihologinja dr. Eva Boštjančič je dejala, da je delo menedžerjev odgovorno, saj napačna odločitev lahko pomeni izgubo sto delovnih mest. Zato po njenem mnenju ni smiselno postavljati zgornjih plačnih omejitev. Priznala je, da to odgovornost težko komentira v primeru Probanke, kjer plačila niso bila slaba.

Podrejeni plačani več kot šefi

Predsednik ZNS Borut Jamnik je menil, da so prejemki nadzornikov in uprav v mejah primernega. Poudaril je problem pomanjkanja zavarovalniških kadrov in kriznih menedžerjev pri nas, ki bi jih zato bilo treba bolje nagraditi. Darko Hrastnik, direktor Uniorja, ki je v večinski državni lasti, je povedal, da so tudi oni tak primer. Povprečna plača v družbi znaša 1300 evrov, sam ima 6500 evrov plače, določene podrejene pa plačuje več: »Smo v položaju, ko morajo določeni podrejeni imeti višje plače, če jih hočemo obdržati.« Podobno težavo imajo v Savi Re. »Pred časom smo zaposlili angleškega menedžerja kot izvršnega direktorja, ki je imel višjo plačo kot predsednik uprave, kar je nonsens,« je dejal predsednik uprave zavarovalnice Zvonko Ivanušič.

»V Sloveniji še nimamo razčiščenih pojmov, kaj pomeni biti menedžer in nenehno skrbeti za delovna mesta,« je poudarila predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek. Dodala je, da je primerna plača menedžementa tudi spodbuda za odpravo korupcije. Jamnik se s tem ni strinjal in poudaril, da na takšnih položajih ne morejo sedeti koruptivni ljudje. »Denar ni ključen motivacijski dejavnik, je pa pomemben in stimulativen,« je dejala Boštjančičeva in opozorila, da smo kljub temu lahko koruptivni.

Eden od problemov, ki bi moral skrbeti menedžerje in tudi celotno družbo, so vse pogostejše ugotovitve, da mladi, tudi za dobro plačilo niso pripravljeni prevzemati odgovornosti na najvišjih mestih. »Generacije, ki prihajajo, nočejo sprejemati odgovornosti. Hočejo ravnotežje med delom in zasebnim življenjem,« je opozorila Boštjančičeva. A to ni le problem Slovenije, o tem v teh dneh poročajo tudi nemški mediji.

Razpravljavci se tudi tokrat niso mogli izogniti tako imenovanemu Lahovnikovemu zakonu, ki je menedžerske plače v državnih podjetjih omejil na tri- do petkratnik povprečne plače družbe. Jamnik je menil, da je bila omejitev nujna, ker so se v prvem kriznem obdobju dogajali ekscesi. »To ni bil le trend v Sloveniji, ampak povsod po Evropi, saj prejemki niso odsevali poslovanja.« Jamnik pa se strinja, da trenutna ureditev ni najboljša. V Delu smo že pisali, da bi to ureditev kmalu lahko spremenil zakon o državnem holdingu.