Tiskane izdaje
Ljubljana – V evropski komisiji so se izognili pojasnilu, kdaj točno bodo odgovorili na prošnjo Slovenije za spremembo nekaterih zavez za prodajo NLB, na ministrstvu za finance pa pravijo, da odločitve komisije sicer še niso prejeli, jo pa »pričakujejo v kratkem.«
Tiskovni predstavnik evropske komisije za področje konkurence Ricardo Cardoso nam je potrdil, da se »komisija o prodaji NLB stalno in konstruktivno pogovarja s slovenskimi organi,« sicer pa v komisiji pravijo, da ne morejo komentirati ugibanj in špekulacij, da naj bi se to zgodilo sredi prihodnjega tedna, češ da formalno sploh nimajo določenega roka, do katerega mora odločiti o aprilski prošnji slovenske vlade, po katerih bi se t. i. lastniška zaveza države pri prodaji NLB spremenila na način, da se lahko do konca leta 2017 proda najmanj 50-odstotni kapitalski delež države v NLB, preostali del do dovoljenega ciljnega deleža pa do konca leta 2018.
A vsaj po odzivih z uradne slovenske strani do odločitve direktorata za konkurenco, ki ga vodi komisarka Margrethe Vestager, ni več daleč. In glede na to, da Junckerjeva komisija deluje vse bolj »politično« in postaja tudi bolj dovzetna za predloge članic, tudi ni neutemeljeno pričakovati, da bo prošnja Cerarjeve vlade zdaj v precejšnji meri uslišana.
O prodaji najprej nadzorniki SDH
Odločanje o zeleni luči za uradni začetek prodaje NLB oziroma o objavi namere za javno ponudbo delnic (IPO) je sicer tudi na dnevnem redu ponedeljkove seje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH). A kot je mogoče izvedeti, če odločitve evropske komisije do takrat ne bo, tudi nadzorniki o tem ne bodo odločali, ampak bodo to storili kasneje na izredni seji. Ta bi menda lahko bila konec prihodnjega tedna.
SDH ima po naših informacijah za odlog začetka prodajnega postopka nekaj časovnega manevrskega prostora, ne pa veliko, če hočejo prodajo izpeljati v spomladanskem roku. Poleg tega mora ta temeljiti na revidiranih rezultatih, ki niso starejši od treh mesecev in to so trenutno rezultati iz prvega četrtletja. Če bi evropska komisija z odločitvijo preveč odlašala, bo SDH najbrž kljub temu začel postopek prodaje, saj je zavezan k privatizaciji do konca leta. Objavi namere za IPO bo sledila objava prospekta z razponom cene, nato pa zbiranje ponudb za delnice naše največje banke.
»Država bo zdaj delež verjetno le prodala«
Da bo prodaja dela NLB po vseh zapletih kmalu vendarle stekla, se zdi verjetno tudi bančnemu analitiki Mateju Šimnicu iz Alte Invest, opozarja pa na slovensko prodajno folkloro: »Verjetno lahko pričakujemo, da bo država nadaljevala s procesom in prodala omenjeni delež banke, si pa lahko glede na pretekle izkušnje tekom procesa prodaje obetamo veliko polemiziranja o nadaljevanju privatizacije ter lobiranje za novo podaljšanje roka prodaje.«
Uresničitev časovnice, po kateri bi vse postopke (predstavitve investitorjem v tujini, določitev cene za delnico, izdaja prospekta, kotacija na borzi itd.) izpeljali do poletja, je, tako Šimnic, »precej optimistična, vendar vseeno možna. Če so dokumenti usklajeni in organizatorji pripravljeni na vse birokratske postopke, ki so običajni del IPO procesa, potem je časovno najbolj potraten del procesa že mimo. Čeprav ključni del prodaje in nagovarjanje vlagateljev šele prihaja, gre običajno za zelo intenziven postopek, kjer je precej bolj pomemben pristop in dostop do vlagateljev, kot pa sam časovni faktor.«
V pričakovanju milijarde
Država želi s prodajo 75-odstotnega deleža v NLB iztržiti milijardo evrov, kar bi približno ustrezalo zadnji knjigovodski ceni delnice. Je to sploh mogoče? Ugodnejšemu izplenu za delnic NLB gresta v prid napoved agencije Moody's, da bo verjetno zvišala bonitetno oceno NLB za dve stopnji in dobičkonosno poslovanje banke tretje leto zapored, po drugi strani lahko ceno zbije zlasti dejstvo, da Slovenija zdaj s spreminjanjem pogojev prodaje še bolj odganja resne strateške investitorje.
Matej Šimnic pravi, da je glede vrednotenja NLB »težko dati komentar, saj so vrednosti bank zelo odvisne od trga, kjer banke delujejo, in specifik posamezne banke. V splošnem lahko rečemo, da bi nadaljnje izboljšanje poslovanja lahko ugodno vplivalo na vrednotenje banke, na drugi strani pa seveda lahko slabša donosnost na kapital vodi v nižja vrednotenja in s tem manjši izkupiček.«
