Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance odpravlja račune iz tako imenovanih paragonskih blokov, ki jih ponudniki blaga in storitev lahko kupijo v knjigarnah. Namesto njih bodo morali uporabljati vezano knjigo računov, ki jo bo izdala finančna uprava.
Dodatne ukrepe proti sivi ekonomiji predlagajo s spremembami in dopolnitvami zakona o davčnem postopku, ki ga je ministrstvo za finance objavilo na svoji spletni strani. Predlagatelji so se osredotočili na dejavnosti, kjer plačila potekajo pretežno v gotovini. Hkrati ministrstvo spreminja določbe o izvršbi in poslovanju finančne uprave z zavezanci prek elektronske pošte. Predlog zakona je zdaj v javni obravnavi, pripombe sprejemajo do 31. oktobra.
Namesto paragonskih blokov vezana knjiga računov
V 31. a členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku ministrstvo za finance načrtuje: »Vezano knjigo računov izda davčni organ. Račun iz vezane knjige računov ima prednatisnjeno serijsko številko vezane knjige računov, zaporedno številko računa in oznako davčnega organa.«
Po pojasnilih ministrstva za finance predlagani novi 31.a člen ureja izdajo ročno izpisanih računov in dopolnjuje veljavni 31. člen zakona o davčnem postopku (ZDavP - 2), ki ureja obveznost dokumentiranja za osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence: »Te osebe bodo pri poslovanju z gotovino lahko izdajale račune z uporabo računalniških programov oziroma elektronskih naprav, ki so skladne z 38. členom zakona o davčnem postopku (ZDavP - 2), ali z uporabo računov iz vezane knjige računov, ki jo bo potrdil davčni organ ali druga pooblaščena organizacija.«
Tudi za zavezance z dejavnostjo
Ne glede na način izdaje računov, pojasnjujejo predlagatelji predlaganih zakonskih dopolnitev, morajo te oseb zagotoviti vnos podatkov o izdanih računih ter prejetih plačilih v svoje poslovne knjige in evidence v skladu z veljavnim računovodskim standardom, tako kot že določa prvi odstavek 31. člena zakona o davčnem postopku: »Enaka obveznost bo veljala tudi za osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prej navedenih pravnih podlagah, so pa dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance. Ta obveznost tako velja tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kot je predpisano s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.«
Učinek za javne finance okoli 5 milijonov evrov
Po ocenah ministrstva za finance novi sistem označenih računov ne bo prinesel velikih zneskov za javne finance, saj pričakuje okoli 5 milijona evrov davčnega učinka: »Pri fizičnih osebah, ki opravljajo storitvene dejavnosti, ki so rizične za poslovanje z gotovino in so zavezanci za DDV , bi ob predpostavki, da bi sprejeti ukrepi povečali neto učinek iz naslova DDV za okoli 10 odstotkov, to pomenilo 3,7 milijona erov več plačanega DDV na letni ravni. Ob predpostavki, da od ugotovljenega dobička v teh dejavnostih zavezanci v povprečju plačajo 13 odstotkov davka iz tega naslova ter da bi ukrepi za obvladovanje sive ekonomije povečali ta učinek za 10 odstotkov, bi bil finančni učinek pri dohodnini okoli 1,3 milijonov, skupaj s finančnim učinkom pri DDV torej 5 milijonov evrov.«
Po oceni ministrstva bodo stroški nadgradnje informacijske podpore za overjanje prek upravnih enot in evidentiranje izdanih obrazcev znašali okoli 43 tisoč evrov.
Nova omejitev pri izvršbi na socialne prejemke in nekatera nadomestila
Ministrstvo za finance predlaga tudi pomembne popravke pri določbah o izvršbi v zakonu o davčnem postopku, tako da tudi zaradi davčne izvrše z dolžnikovega računa ne bo mogoče zajeti socialnih transferjev, ki jih prejemnik v mesecu nakazila ni dvignil s svojega bančnega računa. Nekateri socialni prispevki in nadomestila so iz izvršbe izvzeti že zdaj, toda izjema pri njih velja le v mesecu izplačila: pozneje štejejo za prihranke, tako da jih je mogoče zapleniti z izvršbo.
»Zaradi zagotavljanja preživetja dolžnika se določi, da z davčno izvršbo ni mogoče več poseči na njegove prihranke iz denarnih sredstev, za katera so praviloma določena izvzetja in omejitve davčne izvršbe, če jih davčni zavezanec v preteklem mesecu – to je v mesecu prejema – ni dvignil s transakcijskega računa,« pojasnjujejo predlagatelji zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku.
Dodajajo še, da določbe o izvršbi v zakonu o davčnem postopku tako usklajujejo z določbami iz zakona o izvršbi in zavarovanju: »S predlagano določbo se omejitve davčne izvršbe usklajujejo z omejitvami, ki veljajo v civilni izvršbi po zakonu o izvršbi in zavarovanju. Z uskladitvami omejitev se poenostavijo postopki za banke ali hranilnice, ki opravljajo davčno in civilno izvršbo.«
Tudi Furs naj uporablja elektronsko pošto (kjer dopušča tehnika)
Davčni zavezanci pravne osebe in samostojni podjetniki morajo finančni upravi davčna poročila že zdaj oddajati po elektronski pošti, zdaj pa bo po predlogu ministrstva za finance tudi finančna uprava z zavezanci poslovala v elektronski obliki, a zaradi tehničnih omejitev še ne na vseh področjih. »S predlogom urejamo, da bo tudi davčni organ preko tega portala zavezancem za davek poslovnim subjektom, ki že oddajajo obračune preko portala, vročal dokumente. Davčni organ še ne more zagotoviti elektronskega vročanja preko portala eDavki za vse dokumente, zato bo vročal samo določene dokumente. Ko bodo zagotovljene tehnične zmožnosti, pa bo v sistem elektronskega vročanja postopno dodajal še druge dokumente. Dokumenti, ki jih bo davčni organ vročal, bodo navedeni v pravilniku.«
V ministrstvu pričakujejo, da je tako mogoče povečati učinkovitost finančne uprave in jih hkrati omogočiti, da bo prihranila pri poštnih storitvah.
Posamezniki bodo s finančno upravo še naprej poslovali, če bodo tako želeli sami – imeti pa morajo digitalno potrdilo.
Vlada načrtuje, da bo finančna uprava v letu 2015 z večjo učinkovitostjo in boljšo organizacijo pri zavezancih zajela dodatnih 24 milijonov evrov.
Cilj je manj sive ekonomije, glavna tarča gotovina
»Glavni cilj predloga sprememb obstoječe ureditve gotovinskega poslovanja je omejiti možnosti zlorab pri gotovinskem poslovanju poslovnih subjektov in zmanjšati obseg sive ekonomije v slovenskem gospodarskem prostoru ter s tem doseči večji obseg obračunanih in plačanih davkov,« pojasnjujejo predlagatelji zakonskih sprememb.
Podatki davčnih nadzorov kažejo, da je problem sive ekonomije posebej pereč pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino, ker ta promet ni prikazan v poslovnih knjigah, ugotavljajo v ministrstvu za finance: »Nikjer zabeleženo gotovinsko poslovanje se širi po celotni dobavni in produkcijski verigi, saj se takšnemu načinu poslovanja prilagodijo dobavitelji blaga in zaposleni, ki dobivajo del ali celotno plačo v gotovini.«
Ta cilj nameravajo torej s spremembami in dopolnitvami zakona o davčnem postopki, ki jih predlagajo zdaj, doseči prek »uresničitve več delnih ciljev, in sicer z ureditvijo izdaje računov pri gotovinskem poslovanju na način, ki bo zagotavljal revizijsko sled in nespremenljivost podatkov pri vseh zavezancih za davek, bodisi z uporabo računalniških programov oziroma elektronskih naprav z zakonsko določenimi lastnostmi bodisi z uporabo predpisanih prednatisnjenih in nato ročno izpolnjenih računov«.
Pri tem naj bi ji pomagale tudi spremembe zakona o davčnem postopku, ki ga je ministrstvo za finance objavilo na svoji spletni strani, saj ob predlaganih spremembah na področju plačil z gotovino predvideva: »S tem bodo doseženi posredni cilji preglednosti in sledljivosti gotovinskega poslovanja ter lažji in učinkovitejši nadzor davčnega organa nad ustvarjenim prometom in denarnimi tokovi poslovnih subjektov. Z uresničitvijo teh posrednih ciljev bo omogočena uresničitev drugega glavnega cilja, to je povečati učinkovitost davčnega organa in doseči večji obseg obračunanih in plačanih davkov.«
