Tiskane izdaje
Ljubljani – Slovenski državljani, ki živijo v Sloveniji, zaposleni pa so pri delodajalcih v tujini, bodo imeli že pri odmeri dohodnine za leto 2014 dodatne davčne ugodnosti: dodatno davčno olajšavo in višje priznane stroške za prehrano kot veljajo za državljane, ki so zaposleni pri delodajalcih v Sloveniji. Izboljšave predlaga ministrstvo za finance. Po ocenah ministrstva za finance se bodo slovenski javno finančni prihodki zaradi predlaganih sprememb ob nekaterih predpostavkah znižali za približno 7,3 milijona evrov.
Nižja davčna osnova, višji zneski za prehrano in prevoz
Dodatne ugodnosti za slovenske državljane, ki so zaposleni pri delodajalcih v tujini, predlaga ministrstvo za finance s spremembami in dopolnitvami zakona o dohodnini, ki ga je objavilo na svoji spletni strani. »V predlogu zakona sta za rešitev problematike rezidentov, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, predlagani dve rešitvi: povečanje priznanega zneska stroškov prehrane med delom in zmanjšanje letne davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja iz tujine,« pojasnjujejo predlagatelji zakona o spremebah in dopolnitvah zakona o dohodnini.
Finančna uprava bo zaposlenim slovenskim rezidentom s plačo tujih delodajalcev pri odmeri dohodnine za leto 2014 priznala okoli 80 odstotkov višje stroške za prehrano kot veljajo za zaposlene v Sloveniji. Poleg tega bodo imeli za leto 2014 pravico do 2500 evrov nižje davčne osnove in za leto 2015 do 1250 evrov nižje davčne osnove, če bodo pravico do olajšave uveljavili.
»Rezidentom, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri tujem delodajalcu, se prizna posebna davčna obravnava, in sicer tako, da se jim prizna zmanjšanje letne davčne osnove od dohodka iz zaposlitve v višini 2500 evrov za leto 2014 in 1250 evrov za leto 2015,« pojasnjujejo predlagatelji zakonskih sprememb in dopolnitev.
Nižja osnova za dve leti, višji stroški trajni
Dodatna davčna olajšava je s spremembami in dopolnitvami zakona predvidena za dohodninski leti 2014 in 2015: torej 2500 evrov za prvo leto in 1250 evrov za drugo leto. »Povečanje priznanega zneska stroškov prehrane med delom je določeno kot trajen ukrep, zmanjšanje davčne osnove pa kot začasen ukrep za leti 2014 in 2015, ki bo spodbudil prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti pri rezidentih z dohodkom iz delovnega razmerja, ki ga prejmejo od delodajalca, ki ni rezident Slovenije za zaposlitev, opravljeno v tujini,« predvidevajo predlagatelji sprememb in dopolnitev zakona o dohodnini.
Pravico do dodatne olajšave, ki znižuje dohodninsko osnovo, predvideva 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Upravičenci jo bodo lahko uveljavili kot znižanje davčne osnove. »Ne glede na prvi odstavek 109. člena zakona se za ugotovitev letne davčne osnove iz prvega odstavka 109. člena pri dohodku iz delovnega razmerja, ki ga rezident prejme od delodajalca, ki ni rezident Slovenije, za zaposlitev, opravljeno v tujini, pri odmeri dohodnine za leto 2014 upošteva na letni ravni ugotovljena vsota davčnih osnov od tega dohodka, zmanjšana za 2500 evrov letno. Pri odmeri dohodnine za leto 2015 pa zmanjšana za 1250 evrov, če zavezanec to zmanjšanje uveljavljal, pojasnjujejo predlagatelji.«
Za nižjo davčno osnovo bodo morali slovenski državljani s plačo iz tujine poskrbeti sami, poudarjajo v ministrstvu za finance: »Zmanjšanje osnove se bo priznalo, če ga bo zavezanec uveljavljal, in sicer tako na letni ravni pri odmeri dohodnine kot tudi med letom pri izračunu akontacije dohodnine od tega dohodka.«
Stroški za malico v tujini so višji, ker so zavezanci dolgo zdoma
Pri dohodninskih zavezancih, ki so zaposleni v Sloveniji, so iz obdavčitve z dohodnino izvzeti stroški za malico, ki ga vlada določi z uredbo. Pri slovenskih rezidentih s plačo iz tujine bodo po predlogu ministrstva za finance ti zneski občutno višji. Pravico do višjih priznanih stroškov za prehrano, kot veljajo za zaposlene v Sloveniji, predlagatelji urejajo v 1. členu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki določa, da so pri tej skupini zavezancev »stroški prehrane med delom priznajo do višine, povečane za 80 odstotkov glede na višino, ki jo določi vlada«.
Po uredi slovenske vlade so iz obdavčitve v Sloveniji izvzeti stroški za prehrano do 6,12 evra: za slovenske rezidente, ki so zaposleni čez mejo, ministrstvo predlaga neobdavčenih 11 evrov za prehrano na dan. V ministrstvu za finance ugotavljajo, da so zavezanci, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, običajno odsotni od doma tudi več kot 10 ali 12 ur na dan, »kar pomeni, da si morajo v tujini zagotoviti več obrokov hrane«.
Poleg tega, poudarjajo predlagatelji zakonskih sprememb, na višje izdatke za prehrano vplivajo še druge okoliščine: »Strošek prehrane je lahko, ne glede na to, ali se zavezanec prehranjuje v menzah ali pa si hrano kupuje v trgovinah, bistveno višji kot bi bil, če bi se zaposlitev opravljala v Sloveniji, in sicer zaradi višje ravni življenjskega standarda v drugi državi, kar se posledično odraža v višjih cenah hrane oziroma storitve.«
Evropska dnevnica je višja kot slovenska
Poleg tega, poudarjajo v ministrstvu za finance, imajo tudi slovenski rezidenti, ki so zaposleni v Sloveniji, pravico do višjih dnevnic za službena potovanja v tujini kot za službena potovanja v državi. Za slovenske rezidente, ki so zaposleni pri delodajalcih v tujini, višje priznane stroške prehrane tako predlagajo tudi zaradi sorazmerja z evropsko prakso: »Ker v večini držav EU velja neobdavčen del dnevnice v višini 44 evrov oziroma 32 evrov, v Sloveniji pa znaša dnevnica 21,39 evra, bi to pomenilo povečanje stroška prehrane za koeficient 1,78, kar pomeni povečanje priznanega stroška prehrane za zavezance, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, za 80 odstotkov.«
Od olajšave za čezmejne delovne migrante do novega predloga
Slovenski državljani, ki so zaposleni pri delodajalcih čez mejo, so že uživali posebne davčne ugodnosti, potem ko je zanje pri odmerah dohodnine od leta 2009 do 2013 veljala dodatna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante, ki je prvo leto znašala 7 tisoč evrov, nazadnje pa je zaradi usklajevanja z rastjo življenjskih izdatkov dosegla 7576,62evra.
Ustavno sodišče je presodilo, da je olajšava za čezmejne delovne migrante v nasprotju s slovensko ustavo, ker izbrani skupini zavezancev zagotavlja večje ugodnosti kot dohodninskim zavezancem nasploh, in v odločbi med drugim sklenilo: »Peti odstavek 113. člena zakona o dohodnini je v neskladju z ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu republike Slovenije.« Državni zbor je na predlog vlade lani sprejel spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini in tako imenovano migrantsko olajšavo 1. januarja 2014 odpravil. Zdaj ministrstvo za finance za isto skupino zavezancev predlaga davčne ugodnosti v drugačni obliki. Novi predlog zavezancev ne opisuje več kot čezmejne delovne migrante. Predlgo tudi izrecno ne omenja plač iz tujine, ampak se nanaša dohodke iz delovnega razmemrja pri delodajalcu v tujini, ki je rezident tuje dražve.
Ne bo veljalo za pomorščake in evropske poslance
Dodatne davčne ugodnosti, ki jih ministrstvo za finance predlaga za slovenske rezidente, ki so zaposleni pri delodajalcih (tujih rezidentih) v tujini, ne bodo veljale za slovenske državljane, ki delajo v tujini za slovenske delodajalce in jim dohodninski zakon že zagotavlja posebno, ugodnejšo davčno obravnavo. O teh skupinah zavezancev v ministrstvu za finance pojasnjujejo: »Navedeno zmanjšanje se ne upošteva v primeru, ko je pri posamezni vrsti dohodka rezidentom že priznana posebna davčna obravnava. To velja v primeru dohodka, pri katerem se davčna osnova ugotavlja v skladu z drugim odstavkom 42. člena zakona o dohodnini. To velja pri pomorščakih, ki so pretežni del leta odsotni iz Slovenije in se jim v davčno osnovo všteva 50 odstotkov njihovega dohodka.«
Posebna ureditev že zdaj velja tudi za dohodke, prejete v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta, ker imajo status, ki je po vsebini bolj primerljiv z osebo, napoteno na delo v tujino, pojasnjujejo v ministrstvu za finance, zato nove ugodnosti tudi za to skupino ne bodo veljale: »Poleg tega pa se v skladu s Statutom poslancev Evropskega parlamenta določene ugodnosti, vključno s povračili stroškov, ki jih prejmejo v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca EP, ne štejejo za obdavčljive dohodke.«
Posebna davčna ureditev sicer velja tudi za tako imenovane detaširane, napotene delavce, ki jih na delo v tujino napotijo slovenska podjetja.
Študentska olajšava tudi za državljane EU
Poleg sprememb in dopolnitev, ki so pomembne za slovenske rezidente, zaposlene pri delodajalcih v tujini, ministrstvo za finance širi krog dohodninskih olajšav, do katerih imajo pri odmeri dohodnine v Sloveniji pravico državljani EU, ki v Sloveniji dosežejo pretežni delež svojih dohodkov. »V predlogu zakona je predlagana sprememba 116. člena zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki določa olajšave za rezidente držav članic Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki najmanj 90 odstotkov aktivnega dohodka dosegajo v Sloveniji. Med navedene olajšave se uvrsti tudi posebna osebna olajšava za dohodke od študentskega dela, ki je določena v skladu s tretjim odstavkom 113. člena zakona o dohodnini,« pojasnjujejo predlagatelji zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini.
