Tiskane izdaje
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes objavila izpopolnjeno aplikacijo Supervizor, ki po novem vključuje podatke o namenu finančnih transakcij neposrednih proračunskih uporabnikov. Med drugim so iz posodobljene aplikacije razvidna unovčena državna poroštva do podjetij, fizičnih oseb in drugih ustanov.
Te podatke smo zbrali in ugotovili, da je 14 bank v zadnjih desetih letih unovčilo državna poroštva do 138 podjetij, 63 fizičnih oseb ter Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru. Večina podjetij je končala v stečaju, zato ni mogoče upati na pretirano uspešnost države pri izterjavi teh dolgov.
Državni milijoni iz poroštev bodo tako verjetno ostali na pogorišču SCT, Primorja, Industrije usnja Vrhnika, Montavarja, Skupine Viator & Vektor, Novolesa, Planike, Vegrada in drugih podjetij.
To potrjujejo tudi podatki z ministrstva za finance: država je v letih med 2004 in 2013 izdala 380 milijonov evrov poroštev zasebnim podjetjem, od tega so jih banke unovčile za slabo tretjino oziroma točno 130,5 milijona evrov. In od teh 130,5 milijona evrov je državi uspelo izterjati le 1,8 milijona evrov poroštev.
Državi uspe izterjati odstotek unovčenih poroštev
Zakopali smo se v na novo objavljene podatke aplikacije Supervizor in ugotovili, da je država podeljevala jamstva za posojila podjetjem, ki so kmalu po pridobitvi državne pomoči propadla. Med njimi so SCT, Primorje, Viator & Vektor.
Po našem izračunih so banke od leta 2004 do danes unovčile za 148,4 milijona evrov poroštev glavnic in obresti do 138 podjetij, 63 fizičnih oseb ter Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru.
Največje državno poroštvo, ki so ga banke od leta 2004 unovčile, je 35 milijonov evrov poroštva Cimosu. Vlada je koprskemu podjetju odobrila jamstvo za najem likvidnostnega posojila za čas priprave programa prestrukturiranja. Z bančnim unovčenjem poroštva je država postala upnica Cimosa. O dogovoru ključnih upnikov glede konverzije terjatev v kapital več pišemo na osmi strani.
Država pa je jamčila tudi za posojila podjetjem, ki so kmalu po odobritvi posojila propadla. Ker podjetja niso bila sposobna poravnati svojih obveznosti do bank, te unovčujejo državna jamstva.
Od 138 podjetij, katerih državna poroštva so banke že unovčile, jih posluje le še 30, od tega jih ima dve tretjini blokirane transakcijske račune, približno polovica pa jih je davčnih neplačnikov.
Deset podjetij posluje v prisilni poravnavi, ostala pa so že zaprla svoja vrata. Osemdeset podjetij je končalo v stečaju, izkupiček iz stečajne mase pa je za upnike največkrat slab, zato je mogoče pričakovati, da je večina denarja za državo že izgubljenega.
Tako sta NLB in Abanka unovčili za 11,8 milijona evrov državnih poroštev SCT, NLB in Banka Koper za 11,4 milijona evrov poroštev Industriji usnja Vrhnika, NLB, NKBM in Abanka pa 10,8 milijona evrov državnih jamstev Primorju.
Vsa tri podjetja so v stečaju, tako kot tudi Montavar, Viator & Vektor, Alpos, Novoles, številna gradbena podjetja in drugi. Med 20 največjimi podjetji, do katerih so banke unovčile državna poroštva, sta tudi delujoča Steklarna Rogaška in Pivka Perutninarstvo.
Podatki finančnega ministrstva kažejo, da je državi doslej uspelo izterjati za dober odstotek unovčenih poroštev. Država je namreč med letoma 2004 in 2013 izdala 380 milijonov evrov poroštev zasebnim podjetjem, od tega so jih banke unovčile za slabo tretjino oziroma točno 130,5 milijona evrov.
Od 130,5 milijona evrov - ta številka je nekoliko nižja od številke unovčenih poroštev za podjetja, ki smo jo izbrskali v Supervizorju - je državi uspelo izterjati 1,8 milijona evrov poroštev. Državno pravobranilstvo trenutno vodi 33 sporov za izterjavo unovčenih poroštev.
Državno poroštvo je sicer od leta 2004 do danes unovčilo 14 bank, od tega največ tri državne banke. Tako je NLB unovčila za 70,3 milijona evrov, NKBM 43,3 milijona evrov in Abanka 25,1 milijona evrov. Te tri banke so torej z največjimi zneski kreditirala podjetja, ki so dobila državna poroštva in svojih kreditov niso poplačala. Trojici državnih bank sledijo Banka Koper (6,8 milijona evrov unovčenih poroštev), Gorenjska banka (2,8 milijona evrov) in Banka Celje (2,1 milijona evrov).
Križaničeva in druga poroštva
Največ poroštev podjetjem, kar 269,4 milijona evrov, je država izdala v letih 2009 in 2010. Prvo leto krize je namreč državni zbor na predlog takratnega finančnega ministra Franceta Križaniča sprejel zakon o jamstveni shemi.
Državna poroštva naj bi podjetjem omogočila lažji dostop do posojil za investicije, poroštva pa so bila namenjena tudi za reprogramiranje obstoječih kreditnih obveznosti. Do konca prejšnjega tedna je bilo poslovnim bankam izplačanih za 70 milijonov evrov državnih jamstev, ki so bile podeljene po Križaničevi jamstveni shemi, od kreditojemalcev pa je država izterjala 1,3 milijona evrov.
Rok trajanja jamstvene sheme je bil omejen na prvi dve leti krize, podjetja pa imajo stalno na voljo državna poroštva po zakonu o pomoči in reševanju družb v težavah ter zakonu o poroštvih za financiranje investicij. Po eni strani so torej državna poroštva namenjena podjetjem v težavah, ki imajo zdrava jedra in zagotovljen trg, po drugi strani pa država jamči tudi za financiranje obratnih sredstev in investicij v razvojne projekte, ki prinašajo dodano vrednost na zaposlenega in omogočajo večjo zaposlenost. »Namen izdajanja državnih poroštev za kreditne obveznosti podjetij je predvsem pomoč podjetjem pri financiranju perspektivnih panog in projektov ter pomoč podjetjem v težavah,« pravijo na ministrstvu za finance.
Podjetja v zadnjih letih dobijo veliko manj državnih poroštev kot v času veljavnosti Križaničeve jamstvene sheme. Država je namreč lani podjetjem izdala za 41,3 milijona evrov poroštev, predlani 3,1 milijona evrov in leta 2011 12,4 milijona evrov. Fizične osebe pa po izteku veljavnosti jamstvene sheme konec leta 2010 ne morejo več pridobiti državnega jamstva.
Država po posebnih zakonih izdaja tudi enkratna poroštva. Eno takšnih je poroštvo Termoelektrarni Šoštanj za 440 milijonov evrov posojila. V zadnjih desetih letih je država izdala za 12,2 milijarde evrov poroštev, Slovenija pa ima trenutno odprtih za sedem milijard evrov poroštev, od tega 1,4 milijarde evrov poroštev evropskemu reševalnemu skladu EFSF, 1,2 milijarde evrov banki SID za zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, država pa jamči tudi za 2,8 milijarde evrov dolga Darsa.
Supervizor še bolj podrobno
Aplikacijo Supervizor, ki omogoča pogled v izdatke javnih institucij, po novem vključuje tudi podatke o namenu finančnih transakcij neposrednih proračunskih uporabnikov. »Po nedavni okrepitvi Supervizorja s podatki o davčnih dolžnikih in podatki o nakazilih v davčno ugodnejša okolja Supervizor po novem vključuje tudi računovodske podatke, na podlagi katerih je podrobneje in bolj strukturirano predstavljen namen finančnih transakcij neposrednih proračunskih uporabnikov. Po novem je torej iz Supervizorja razvidno ne samo, koliko in komu je neki proračunski uporabnik nakazal sredstva, temveč tudi, s kakšnim namenom je bila vsaka taka posamezna finančna transakcija izvedena. Pri prikazu finančnih transakcij proračunskih uporabnikov poslovnim subjektom so tako zdaj na voljo tudi podatki o tem, kako so bila posamezna nakazila knjižena oziroma kakšna je bila struktura porabe proračunskih finančnih sredstev,« so danes sporočili iz Komisija za preprečevanje korupcije.
