Tiskane izdaje
Ljubljana – Priprava državnih proračunov za leti 2017 in 2018 poteka v skladu z načrti, vlada bo oba dokumenta spet obravnavala septembra in ju poslala v državni zbor, zagotavljajo na finančnem ministrstvu, kjer so te dni pripravili tudi mini davčno reformo, predlog davčnega prestrukturiranja.
Davčne spremembe
Nove davčne predpise bo vlada kmalu obravnavala in jih poslala v DZ, veljati pa naj bi začeli na začetku prihodnjega leta. Za državljane je verjetno najzanimivejša predlagana novela zakona o dohodnini, ki prinaša spremembo dohodninske lestvice, z dodanim novim razredom z davčno stopnjo 34 odstotkov (do zdaj 41 odstotkov), ki vključuje zavezance z neto letno davčno osnovo med 20.400 in 48.000 evri. Sprememba bo predvidoma najbolj vplivala na zaposlene, ki zaslužijo več kot 1600 evrov neto na mesec – po nekaterih strokovnih ocenah naj bi na letni ravni prejeli od 12 do 1860 evrov več.
Novela predlaga tudi manjše znižanje davčne osnove, na 39 odstotkov, za zavezance z neto letno davčno osnovo med 48.000 in 70.907 evri; za vse tiste, ki na leto zaslužijo več, pa ostaja 50-odstotna stopnja obdavčitve. Predlagana novela predvideva še, da bi leta 2017 razbremenili del plače za poslovno uspešnost, in to do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače.
Pri pripravi novele ministrstvo ni upoštevalo večine predlogov iz javne obravnave, zavrnili so tudi predloga Združenja Manager in AmCham Slovenija za znižanje stopnje pri najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 47 odstotkov in uvedbo »razvojne kapice«, niso pa upoštevali tudi predloga zveze društev upokojencev za uvedbo osebne olajšave (seniorske olajšave) za upokojence, ki bi dopolnili 70 let.
Finančne posledice
Razbremenitev plač in zvišanje dohodkovnega praga za upravičenost do dodatne splošne olajšave z 2800 na dobrih 3300 evrov bi skupaj prihodke državnega proračuna znižali za približno 106 milijonov evrov, ta izpad pa naj bi vsaj delno pokrili z drugim davčnim ukrepom, predvidenim zvišanjem davčne stopnje na dobiček podjetij s 17 na 19 odstotkov. S tem bi na leto pridobili 60 milijonov evrov, so izračunali na ministrstvu za finance.
Predlagana novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb vsebuje tudi ukinitev olajšave za donacije političnim strankam in črtanje ugodnosti glede družb tveganega kapitala. Tudi tu so na ministrstvu za finance zavrnili večino predlogov iz javne obravnave, med drugim tudi predloge sindikatov, da bi davčno stopnjo približali povprečni nominalni stopnji v EU (23 odstotkov) in po drugi strani predlog obrtno-podjetniške zbornice, ki je nasprotovala zvišanju davčne stopnje s 17 na 19 odstotkov.
Kritičen odziv iz gospodarstva
"Z obžalovanjem ugotavljamo, da bomo po vladnem predlogu zakona o dohodnini in predlogu novele zakona o davku od dohodka pravnih oseb sicer razbremenili določene delavce, vendar bodo delodajalci za ta izpad iz javnih blagajn morali globje poseči v žep. Zato bo učinek reforme negativno vplival na gospodarstvo," so se na predlog odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije. Zanje je prevalitev bremen prenizke učinkovitosti in potratnosti javnega sektorja na gospodarstvo nesprejemljivo. "Zato smo na GZS skupaj z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije v začetku leta pripravili konkretne predloge za znižanje javnih izdatkov ter nekatera druga davčna prestrukturiranja, s katerimi bi lahko razbremenili gospodarstvo in zaposlene. Cilj je bil dvig dodane vrednosti na zaposlenega za 2 odstotka letno ter nova delovna mesta."
Kot še dodajajo na GZS, vlada njihovim argumentom o nadpovprečni javni porabi v primerjavi s povprečjem EU in njeni neučinkoviti porabi ni prisluhnila, čeprav so nas na težave v javnem sektorju nedavno tega opozorili tudi s strani ECB - predvsem na neučinkovitost javne uprave, ki se kaže tudi v funkcionalni nezmožnosti za izpeljavo strukturnih reform in zakonodajnem okviru, ki ne spodbuja razvoja svobodne iniciative v zasebnem sektorju.
"Zato predlogu nasprotujemo, kot tudi večina drugih delodajalskih združenj, še posebej, ker so apetiti javnega sektorja, kljub podatkom o nadpovprečno visoki javni porabi, še vedno veliki."
Po besedah izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc je za uspeh na tujih trgih ključna mednarodna konkurenčnost, vendar slovensko gospodarstvo pri tem nima veliko podpore. Celo za uvedbo razvojne kapice, ki jo imajo z razlogom številne evropske države, Slovenija nima nikakršnega posluha. "To pomeni, da država, potem ko v izobraževanje prebivalstva usmerja enega najvišjih deležev BDP na svetu, sploh ne razume, kako te iste visoko izobražene in usposobljene kadre zadržati, kaj šele, kako bi privabili možgane iz tujine," pravi Sonja Šmuc.
Kot še navajajo v združenju Manager, v Sloveniji za visok življenjski standard potrebujemo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, toda z ohranitvijo zgornje, 50-odstotne stopnje obdavčitve, je vlada ambicioznim posameznikom sporočila, da najboljših kadrov pri nas ne spoštujemo. "Tudi zato so že mnoga podjetja sedeže iz Slovenije preselila v našo soseščino, skupaj z dobrimi službami, ki so veliko prispevala v državni proračun. Vlada s sedanjim predlogom tega ni zaustavila, saj ne rešuje problema najbolj pretirano obdavčenih ljudi. To je bilo izhodišče za davčno spremembo, a se je izrodilo v svoje nasprotje, saj se gospodarski pogoji z dvigom davka na dobiček samo slabšajo. Ponovno smo zamudili priložnost za zmago gospodarskega razuma nad politično všečnostjo. Slovenija bi z bolj modro gospodarsko politiko lahko rasla bistveno hitreje.«
Po drugi strani pa na ministrstvu za finance ocenjujejo, da »spreminjevalni predlogi, ki smo jih glede teh rešitev prejeli v javni obravnavi, javnofinančno niso vzdržni oziroma ne zagotavljajo doseganja ciljev, ki smo si jih s spremembo zakonov postavili«.Prioritete proračuna 2017: zdravje, varnost, infrastruktura
V spremenjenem državnem proračunu 2017 in proračunu 2018, ki ju bo vlada sprejela septembra, »bodo razpoložljiva sredstva usmerjena predvsem v področja, ki so bila med krizo prikrajšana: investicije v infrastrukturo, zdravje in varnost,« zagotavljajo na ministrstvu za finance.
O glavni proračunski prioriteti za leto 2017 na ministrstvu pravijo, da »vlada s predlogom sprememb proračuna 2017 in predlogom proračuna 2018 nadaljuje postopno javnofinančno konsolidacijo, razpoložljiva sredstva pa prvenstveno usmerja na področja, pomembna za ohranitev pozitivnega trenda, ki se kaže v gospodarski rasti, in področja, ki so bila med javnofinančno krizo bistveno prikrajšana, na primer investicije v infrastrukturo, zdravje in varnost.«
Slovenija bo morala glede na sprejete obveznosti že letos zmanjšati javnofinančni primanjkljaj na največ 2,2 odstotka BDP, za prihodnja leta »pa smo pot začrtali spomladi z odlokom o okviru proračunov, ki ga je na predlog vlade potrdil DZ. Skladno s tem sme leta 2017 javnofinančni primanjkljaj znašati največ 1,6 odstotka BDP, leta 2018 pa največ en odstotek BDP. Da bi to dosegli, morata biti predloga proračunov države za leti 2017 in 2018 pripravljena tako, da deficit proračunov po denarnem toku ne bo višji od 1,7 odstotka BDP oziroma 0,9 odstotka BDP. Podatki za letos kot tudi za zdaj usklajeni proračunski načrti za leti 2017 in 2018 potrjujejo, da se poti, ki smo jo začrtali, držimo tudi v praksi,« so nam odgovorili z ministrstva za finance, kjer so, dober mesec dni prej kot običajno, izdali pravilnik o zaključku letošnjega proračunskega leta.
Na vprašanje, zakaj je ministrstvo že zdaj izdalo pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za letos, smo dobili pojasnilo, »da mora minister za finance skladno z zakonom izdati navodila o zaključku leta do 30. septembra tekočega leta. Da bi zagotovili večjo preglednost nad izvrševanjem proračuna in s tem doseganje postavljenih ciljev glede proračuna za leto 2016, je bil pravilnik o zaključku leta izdan že 19. avgusta.«
