Ljubljana – Na jutrišnjem sklicu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bodo odločali o dvigu minimalne plače. Sindikati predlagajo 5-odstotni dvig, delodajalci ostro nasprotujejo, ministrstvo za delo še nima dokončnega stališča. V Gorenju teh problemov nimajo, saj presegajo uradno minimalno plače za 12 odstotkov.
Sindikati za 5-odstotno zvišanje minimalne plače
Sedem sindikalnih central je v torek razburkalo delodajlsko stran s predlogom, naj se minimalna plača v Sloveniji poviša za pet odstotkov. Tako bi se 604 evrov visoka minimalna plača (MP) zvišala na 630 evrov vredno neto minimalno plačo ali veljavna bruto MP 790,73 evra na 794,68 evrov. Ker je krize konec, ker zdaj minimalna plača ne omogoča dostojnega življenja, ker se zvišuje gospodarska rast, zaposlenost in s tem tudi uspešno poslovanje gospodarskih družb.
Delodajalci: ZDS, GZS, OZS proti zvišanju minimalne plače
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) predlogu ostro nasprotuje. In ugotavlja, da »ob vsakem dvigu neto plače delavca še enkrat toliko vzame država, delodajalec pa plača oba zneska.« Po njihovem izračunu bi bil ob 0,5-odstotnem povišanju MP na 794,68 evra bruto zneska skupni strošek delodajalca visok 922,62 evra. Na Gospodarski zbornici Slovenije so prišli že do številke 1080 evrov. Kajti, tako GZS, po njihovem izračunu neto minimalna plača ni enaka minimalnemu prejemku. Zaradi olajšav za najnižje plače, za otroke, zaradi odmora in malice, ki se ne štejeta v minimalno plačo ipd., je po njihovem izračunu strošek delodajalca več kot tisoč evrov. Delodajalci (ZDS) predlagajo: v letu 2017 naj ostane minimalna plača takšna, kot je.
Proti dvigu so tudi na GZS. Poudarjajo, da je minimalna plača v Sloveniji »še enkrat višja kot v višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino.« Svarijo, da bi povišanje povzročilo povečanje števila brezposlenih, manjše zaposlovanje, povečanje dela na črno, večjo prekarizacijo. Včeraj so se nasprotnikom zvišanja pridružili še na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Njihov glavni razlog je prav tako visok strošek plač v Sloveniji. »Na OZS opozarjamo, da mora vlada na področju plač slediti politiki, ki bo vzpostavila bolj normalno razmerje med bruto in neto plačami.« Zviševanje MP, kot ga poznamo pri nas, pa predstavlja le višanje stroškov dela in manjšo konkurenčnost. OZS: »Zato predlogu nasprotujemo.« Na ministrstvu za delo včeraj še niso imeli stališča, kako se bodo o tem odločali na jutrišnji seji ESS, niti na seji matičnega odbora v Državnem zboru, ki bo prav tako jutri. Dvig minimalne plače še proučujejo. Navajajo, katere kazalnike se po zakonu o minimalni plači upošteva pri določitvi zneska. In še 5. člen, ki pravi, da se MP pri nas enkrat na leto uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin; lani decmebra je bila rast cen 0,5-odstotna.
Nacionalne minimalne plače, nizke in visoke
Razlike pri minimalnih plačah v državah EU so velike: od 215 evrov v Bolgariji do 1923 evrov v Luksemburgu.
Nacionalno minimalno plačo po podatkih Eurostat ima 22 od 28 držav, izjeme so bile lani januarja Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska. Toda v omenjenih državah kot tudi v Švici in na Norveškem so, tako Eurostat, minimalne plače v številnih sektorjih določene s kolektivnimi pogodbami. Sicer pa se minimalne plače po EU po omenjenem prikazu razvršajo v tri razrede: tiste z najnižjimi pod 500 evri, tiste v sredino od 500 do 1000 evrov in tiste, v katerih je minimalna plača višja od tisoč evrov. Pomembna so tudi razmerja, kako se minimalna plača izkaže v standardih kupne moči, potem, kako se jih lahko primerja glede na povprečne bruto mesečne dohodke, kakšen je delež zaposlenih z minimalnimi plačami, kakšni so povprečni mesečni dohodki in še kaj.
Plača za dostojno življenje
Na GZS menijo, da minimalna plača ne sme biti instrument socialne politike, saj da je treba upoštevati tudi to, da gospodinjstva z nizkimi dohodki dobivajo subvencije in dodatke. Prag revščine za enočlansko gospodinjstvo je po raziskavi Življenjski pogoji (SILC 2015) pri nas znašal 7399 evrov na leto oziroma 617 evrov na mesec. Surs: »V gospodinjstvih z nižjim neto razpoložljivim dohodkom na odraslega ekvivalentnega člana je živelo 14,3 odstotka ali 287.000 ljudi v Sloveniji.«
Kaj pravi stroka? Profesorica dr. Vesna Leskošek iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani: »Minimalna plača odraža prepričanje delodajalcev in države o tem, kaj si ljudje s svojim delom zaslužijo in kakšno življenje lahko živijo. Njena pommebna funkcija je zagotoviti, da bodo ljudje z delom zaslužili toliko, da bodo dostojno živeli, kar pomeni, da bodo lahko preživeli sebe in svoje otroke. Ne le, da bodo krili nujne živlejnsnjke izdatke in životarili, ampak omogočili sebi in družini določeno kakovost življenja. Še bolj pomembna je v okolju, kjer delodajalci menijo, da je izplačevanje revnih plač (plače v zneskih, ki so pod mejo tveganja revščine) povsem upravičeno in tudi potrebno za generiranje profita aliu za gospdoarsko rast. Minimalna plača je torej v nekem smislu tudi meja človečnosti."
Po statističnih podatkih je v Sloveniji blizu 23.000 zaposlenih v zasebnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo, in več kot 8000 v javnem sektorju. Podatkov, v katerih branžah ali skupinah podjetjih je največ ljudi z minimalno plačo, na ustreznih ministrstvih včeraj niso imeli pri roki. Neuradno bi to lahko bili zaposleni v turizmu, čistilnih servisih, varnostnih službah, trgovinah...
V velikanu Gorenju krepko nad minimalno plačo
Vsekakor je bil odgovor iz enega od naših največjih podjetij, iz Gorenja, ki zaposluje več kot 10.700 ljudi, optimističen: »Od 1. junija leta 2013 znaša minimalna plača v Gorenju 886,30 evra bruto, kar je 95,57 oziroma 12,1 odstotek več od z zakonom določene minimalne plače v RS. Za Gorenje zvišanje minimalne plače za 5 odstotkov tako ne bi imelo nobenih psoledic, saj je minimalna plača v družbi že zdaj višja od zakonsko določene.«
Tiskane izdaje
