Tiskane izdaje
Ljubljana – Minimalno plačo je za mesec april dobilo 40.218 zaposlenih v zasebnih podjetjih in 7846 zaposlenih v javnem sektorju, kaže najnovejša statistika, ki jo objavlja agencija za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Vladni analitiki iz Umarja pa so proučili gibanje slovenske minimalne plače v obdobju krize.
Minimalna bruto (kosmata) plača znaša od januarske uskladitve zneska 789,15 evra. Povprečna mesečna bruto plača za april pa je znašala 1531,17 evra in povprečna mesečna neto plača 1000,80 evra, kažejo podatki statističnega urada.
Umar: hitreje kot v EU
Analitiki vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da minimalna plače zadnja leta raste hitreje kot povprečna bruto plača, potem ko sta od leta 1996 do 2009 naraščali povsem usklajeno. »Prednost« v rasti, ki jo je v tem času pridobila minimalna plača, pojasnjujejo z učinki gospodarske krize o, ki so od leta 2009 zavirali rast povprečne bruto plače v državi.
»Ob enem največjih znižanj gospodarske aktivnosti v Evropski uniji v času krize je Slovenija dosegla največje zvišanje minimalne plače. V nekaterih članicah je v tem času ostala nominalno nespremenjena tudi več let, v nekaterih pa se je v posameznih letih celo znižala,« ugotavljajo Umarjevi analitiki.
»Rast minimalne plače je lani peto leto zapored precej presegala gibanja povprečne bruto plače, ki se je zaradi nadaljnjega padca gospodarske aktivnosti in varčevalnih ukrepov v državnem sektorju znižala za 0,2 odstotka,« ugotavljajo Umarjevi analitiki o gibanju minimalne plače v času krize.
Statistični podatki o minimalni plači kažejo, da je od 1. januarja letos za 0,7 odstotka višja, kot je bila leta 2013, torej pred uskladitvijo z lansko medletno rastjo cen življenjskih potrebščin.
Presegla polovico povprečne, a brezskrbnega življenja ne omogoča
V Umarju ugotavljajo še, da se je v štirih letih razmerje med minimalno in povprečno precej okrepilo v prid minimalnega izplačila: »Razmerje med njima je v letu 2013 doseglo 51,4 odstotka, kar Slovenijo uvršča v vrh članic Evropske unije (EU).« V dražvah Evropske unije znaša minimalna plača med 31 in 48 odstotki povprečne plače. Analitiki ne dodajajo podrobnosti o tem, kakšno življenje si v posameznih članicah EU mogoče privoščiti z minimalno plačo, pa tudi ne, kolikšen delež bruto plače ostane po plačilu obveznih dajatev.
»Oba z možem dobivava minimalno plačo. Več kot polovico svoje takoj porabim za nujne stroške, največ za položnice. Hrana je zelo draga, tudi če hodim v najcenejše trgovine. Prihraniti ne moremo nič,« pravi Draga P., 40-letna mati dveh šoloobveznih otrok, ki dela kot čistilka.
Po izračunu za leto 2013 v Sloveniji po plačilu obveznih dajatev od 789,15 kosmate minimalne plače ostane 560,42 evra neto izplačila, če upoštevamo, da zavezancu s tolikšnim prejemkom pripada najvišji od treh zneskov splošne olajšave – mogoče so še druge olajšave za zavezanca. Delodajalec mora za izplačilo minimalne plače v resnici priskrbeti tako imenovani drugo bruto – ta znaša 916,20 evra.
Avtorji nove študije Kazalniki blaginje v Sloveniji ugotavljajo, da se povečuje delež aktivnega prebivalstva, ki kljub zaposlitvi živi v revščini.
Z zakonom urejena v še 20 članicah
Po podatkih evropskega statističnega urada, ki ji Umar povzema v svojo analizi, so minimalne plače z zakonom urejene še v 20 članicah Evropske unije: v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, Franciji, Grčiji, na Hrvaškem in Irskem, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem , Malti, Nizozemskem in Poljskem ter v Portugalski, Romuniji, Slovaški, Španiji in Veliki Britaniji.
»V Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Cipru, Danskem, Finskem, Švedskem in Norveškem pa nimajo zakonske ureditve minimalne plače, ampak jo določajo v pogajanjih s socialnimi partnerji oziroma na ravni podjetij preko kolektivnih pogodb,« dodajajo v Umarju.
Minimalno bruto plača v Sloveniji zdaj ureja zakon o minimalni plači iz leta 2010, pred tem je to področje ureja zakon o določitvi minimalne plače. Zakon iz leta 2010 je precej povišal predpisano minimalno plačo, a je določil dveletno prehodno obdobje za uveljavitev novega zneska.
Zato statistika za daljše obdobje pri letu 2010 pokaže hiter skok minimalne plače: pomemebno je vedeti tudi, da podatki za prehodni leti 2010 in 2010 pomenijo povprečno izplačilo, saj so bili v dveletnem obdobju dopustna izplačila po zneskom iz zakona. Po uveljavitvi novega zakona v letu 2010 se je minimalna plača v primerjavi z letom 2009 zvišala za 14,6 odstotka.
