Tiskane izdaje
Ljubljana - Minister za finance Uroš Čufer je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) povedal, da slovenska podjetja »večinoma še ne morejo uživati koristi ekspanzivne denarne politike v območju evra«.
Podjetja so še vedno prezadolžena, bilance bank pa tudi po prvih prenosih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) še vedno šibke. Ta dva dejavnika se medsebojno krepita in vzdržujeta finančni krč, je povedal Čufer.
DUTB ima finančno in kadrovsko sposobnost, da prestrukturira podjetja, prvi rezultati prestrukturiranja pa bodo v prvem polletju, je dejal. K prestukturiranju je pozval tudi banke. Od bank po njegovih besedah ne bi smeli pričakovati novega posojanja, ampak predvsem »sodelovanja pri razdolževanju podjetij.«
Kot tri ključne prioritete ekonomske politike je izpostavil:
• prestrukturiranje gospodarstva
• stabilizacija javnih financ in javnega dolga: »Dolg je treba stabilizirati in nato začeti zniževati, saj njegovo breme duši gospodarstvo,« je prepričan minister.
»Razdolžiti je treba tudi javni sektor in sprejeti nekaj resnih strukturnih ukrepov,« je dejal minister. Omenil je pokojninsko reformo, prilagoditev stroškov in zaposlenosti v javnem sektorju, reformo sistema občin, revizijo subvencij in socialnih transferjev ter popolno prenovo porabe EU sredstev, tako da bodo imela ta največji možni učinek na rast.
»Ukrepi v javnem sektorju ne smejo biti prehitri, dokler se v Sloveniji ponovno ne vzpostavi finančni kanal in gospodarstvo ne zadiha,« je še dejal.
• privatizacijo in izboljšanje korporativnega upravljanja v državnih podjetjih skozi sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu in strategije upravljanja z državnimi naložbami ter privatizacijo določenih državnih naložb.
Upravljanje z državnimi naložbami je, tako Čufer, treba poenotiti, odločanje pa centralizirati.
Kot pomembni motor za rast slovenskega gospodarstva poleg vzpostavitve finančnega kanala in privatizacije je Čufer na koncu navedel še tuje neposredne naložbe.
Razprava v koaliciji po njegovih besedah kaže, da želijo nekateri partnerji še vedno imeti svoje vrtičke, a to po njegovem mnenju ni dobro. »Če politika v tem projektu ne bo uspela, mednarodna javnost Slovenije ne bo jemala resno,« je opozoril.
