Tiskane izdaje
Za konkurenče okvirne pogoje za podjetja
V "gospodoarskem" delu zasedanja so bili med govorci tudi Karim Michel Sabbagh, izvršni direktor SES Satellite Company, Pascal Lamy, bivši evropski komisar za trgovino ter generalni direktor WTO, Gerard Lopez, podjetnik, Ann Mettler, vodja strateškega načrtovanja pri Evropski komisiji in Elzbieta Bienkowska, evropska komisarka za notranji trg, industrijo in podjetništvo ter mala- in srednje velika podjetja (MSP), ki so predstavili stališča in osebne izkušnje glede konkurenčnih okvirnih pogojev za podjetja ter govorili o tem, kako maksimizirati evropsko dodano vrednost s pomočjo izboljšanega zakonodajnega okvira, so zapisali na spletni strani MGRT.
Udeleženci so govorili o učinkih ureditev EU za okrepitev konkurenčnosti gospodarstva EU, še posebej s pomočjo integriranega notranjega trga. Enotni trg, so menili, je ključen za konkurenčnost EU. Pri tem so pomembni inovativnost, visoka produktivnost in poudarek na MSP. Sodelujoči so poudarili potrebo po večji integraciji, zlasti na področju trga storitev, kjer obstaja še velik neizkoriščenih možnosti pa tudi potrebo po koordinaciji v okviru pogajanj za TTIP med EU in ZDA.
Za dvig konkurenčnosti pa so pomembna področja še: medsebojno priznavanje predpisov, mobilnost delovne sile, enotni standardi, pravice intelektualne lastnine. Ministri so razpravljali tudi o izboljšanju metod dela sveta za konkurenčnost in o scenarijih globalne konkurenčnosti.
Raziskovalna integriteta je v samem bistvu raziskav
V okviru razprave o raziskovalni integriteti so se ministrice in ministri osredotočili na vprašanje, ali so obstoječa raziskovalna integriteta in načini vrednotenja, ki so jih razvile nacionalne vlade in raziskovalne agencije, dovolj transparentni in učinkoviti za nadaljnji razvoj evropskega raziskovalnega prostora in internacionalizacije znanosti. Ministrica Makovec Brenčič je v razpravi dejala, da je raziskovalna integriteta v samem bistvu odličnih in družbeno relevantnih raziskav. Ključnega pomena pri tem so transparentnost, ozaveščanje, izmenjava dobrih praks in odprta komunikacija.
Slovenija najdlje pri biomedicinski etiki
»Slovenija načela integritete v raziskavah najdlje izvaja na področju biomedicinske etike. Z raziskovalno in inovacijsko strategijo 2011-2020 je Slovenija storila korak dlje in predvidela ukrepe, kot so nacionalni kodeks etike, moralne integritete in dobre prakse v znanosti ter vzpostavitev častnega razsodišča.« Ob tem je ministrica poudarila, da je vprašanje raziskovalne integritete in spoštovanje visokih etičnih načel najprej domena vsakega posameznega raziskovalca, vendar pa je dolžnost institucij, da vzpostavijo sistem, v katerem bo etično delovanje v skladu s priznanimi načeli raziskovalne integritete. Menila je, da so resne kršitve v raziskavah v Evropi redke, a jih je potrebno obravnavati z ničelno toleranco, obenem pa se osredotočiti na razširjanje visoke stopnje ozaveščenosti tako na osebni kakor tudi na institucionalni ravni.
Enake možnosti žensk in moških na področju raziskav
V popoldanskem delu so ministrice in ministri razpravljali o zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških na področju raziskav. Uvodoma je bilo izpostavljeno, da tudi na področju raziskav med spoloma še vedno obstajajo neenakosti. Le z ustreznimi spremembami bo mogoče v prihodnje sprostiti celoten intelektualni potencial, ki ga EU potrebuje za uspešen razvoj. V razpravi so se delegati osredotočili na najpomembnejše elemente politike na področju enakih možnosti v kontekstu nacionalnih ERA akcijskih načrtov in strategij ter mehanizme za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja.
Ministrica Maja Makovec Brenčič je v razpravi izpostavila, »da je vprašanje enakih možnosti izziv, ki ga je potrebno spoštljivo obravnavati, o njem odprto razpravljati in nadgrajevati tako na posameznih področjih kot v družbi nasploh«. Ob tem je ministrica tudi pojasnila, da je v Sloveniji na podlagi zakona o enakih možnostih žensk in moških vlada sprejela Uredbo o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov, v kateri je med drugim določena najmanj 40-odstotna zastopanost vsakega od spolov pri sestavi vladnih teles, strokovnih svetov in osebah javnega prava, ki jih imenuje vlada. Predstavila je tudi nedavno objavljeno znanstveno delo, ki ga je pripravila Komisija za ženske v znanosti in obravnava teoretski okvir enakih možnosti med spoloma na področju raziskav, vključuje pa tudi empirično analizo stanja v Sloveniji.
