Močna korekcija na trgih prekinja udobje zadnjih let

Redko se na svetovnih kapitalskih trgih zgodi, da bi bil denar najdonosnejši naložbeni razred. Zadnja močna korekcija konec avgusta je poskrbela za to, da se je prekinilo obdobje stabilne rasti, ki je trajalo od leta 2011. Denar je bil od začetka leta do dna korekcije boljša alternativa tako od delnic kot obveznic ali surovin in energentov. Sreča je, da takšno stanje v zgodovini ni samo redek pojav, ampak navadno tudi ne traja dolgo.

Močne korekcije, kakršna je bila zadnja, navadno prinesejo za seboj cel kup razlag, zakaj se je to zgodilo, največkrat omenjen krivec tokrat pa je seveda bila Kitajska oziroma njeno ohlajanje. Bolj podroben pogled na vzroke za volatilnost v letošnjem letu kaže, da jih lahko pripišemo dvema glavnima dejavnikoma. Prvi je konec presežne likvidnosti – leto 2015 je prvo leto, ko ameriška centralna banka ni sprejela nobenega stimulativnega ukrepa. Preostala svetovna gospodarstva sicer nadaljujejo stimulativne ukrepe, vendar je ameriško gospodarstvo vendarle največje na svetu. Drugi vzrok pa je, da je oživljanje svetovnega gospodarstva počasno, spremlja ga nevarnost deflacije, nevarnost pa pomeni tudi ciklični vrh v svetovni proizvodni aktivnosti, kjer ima Kitajska pomembno vlogo.

Konec presežne likvidnosti in konec presežnih dobičkov podjetij navadno pomenita tudi konec presežnih donosov na kapitalskih trgih. Ob močnem povečanju monetarne baze s strani ameriške centralne banke in poplavi likvidnosti smo dobili v zameno le šibko gospodarsko rast.

Zadnji nihaji na borznem parketu so bili zelo podobni tistim iz leta 2011, ko so se trgi ustrašili poslabšanja bonitetne ocene ZDA. Takrat je korekcija na trgu dosegla okoli 20-odstotno znižanje vrednosti svetovnega borznega indeksa. Medvedji scenarij bi lahko prinesel nadaljnje zniževanje vrednosti indeksov v prihajajočih mesecih za pet do osem odstotkov, vendar bi se za ta pogoj morala zgoditi vsaj dva dogodka – recesija v proizvodnji in finančni stres.

Verjetnejši je bikovski scenarij, ki vključuje višje tečaje v prihodnjih mesecih. Tega si lahko razložimo z visokim deležem denarja in porastom strahu med vlagatelji, kar je v zgodovini vedno dajalo nakupni signal. Drugi razlog je v tem, da so dobički podjetij v zadnjem letu že nekoliko upadli, medtem ko makroekonomske razmere ostajajo relativno zdrave, precej bolj zdrava je tudi bančno-finančna slika. Vse to nas napeljuje k razmišljanju, da si bodo dobički podjetij postopno opomogli.

Na Wall Streetu sta pomembni samo dve stvari: obrestne mere in dobički. Vse drugo je le finančni šum, če ta ne vpliva na obrestne mere in dobičke. Lahko pričakujemo, da bodo oči finančne javnosti septembra najbolj uprte v zasedanje Feda, ki ima največji vpliv na obrestne mere, in bo potekalo 16. in 17. septembra. To bo naslednji večji dogodek, ki bo določil smer kapitalskim trgom.