Tiskane izdaje
Ljubljana - Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je na zahtevo opozicije razpravljala o javnofinančni vzdržnosti in stabilnosti Slovenije.
Ekonomist Veljko Bole je denimo napovedal, da se tudi ob hitrem čiščenju bančnih bilanc s slabo banko kreditni krč ne bo sprostil. Na Irskem, namreč, kjer so slabo banko uvedli pred dvema letoma, je še danes padec kreditov večji kot v Sloveniji.
Bole je ocenil, da bo primanjkljaj celotnega sektorja država letos znašal med 4,3 in 4,6 odstotki BDP, prihodnje leto 3,5 odstotka BDP in leta 2014 2,7 odstotka BDP. Šele leta 2014 naj bi torej Slovenija dosegla maastrichtsko mejo, kar pa je po Boletovem mnenju sprejemljiva dinamika zniževanja primanjkljaja.
Profesor ekonomske fakultete Mojmir Mrak pa je dejal, da smo pred dvema letoma še imeli alternativo, bodisi zagon gospodarstva bodisi javnofinančno konsolidacijo, danes pa je nimamo več, ker gospodarske rasti ne moremo financirati.
Javnofinančni položaj je zelo zahteven, je ocenil Mrak ter kot prednostno nalogo vlade izpostavil zagotovitev likvidnosti proračuna. Če še v tem letu načrtovana izdaja dolarske obveznice ne bo uspela, potem se mu zdi zelo verjetno, da bo Slovenija v zelo kratkem zaprosila za finančno pomoč EU, ki jo Mrak sicer imenuje kot »pristop do sredstev partnerjev iz EU«. V primeru uspešne izdaje nove državne obveznice pa si bo kupila nekaj mesecev, s čimer se odpirajo možnosti, da pomoč ne bo potrebna.
Razlog za sklic seje: zaskrbljenost
Komisija se je danes sestala na izredni seji, ker so poslanci PS in SD vladi očitali, da prikriva informacije o stanju javnih financ in ne stori ničesar, da bi povečala proračunske prihodke, zaradi česar da je položaj postal nevzdržen in zaskrbljujoč.
Proračunski primanjkljaj je v letošnjih prvih sedmih mesecih znašal 969 milijonov evrov, kar je 90 odstotkov predvidenega primanjkljaja za celo leto.
Povabljeni sogovorniki
Da bi se natančneje poučili o slovenskih javnih financah, so pobudniki na sejo povabili predsednika vlade Janeza Janšo, pet finančnih ministrov v slovenskih vladah - Janeza Šušteršiča, Mitjo Gasparija, Antona Ropa, Franca Križaniča in Dušana Mramorja - direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjana Vasleta, tri direktorje Davčne uprave RS ter štiri ekonomiste.
Poleg Mraka in Boleta so se seje udeležili Gaspari, Križanič, Vasle in sedanji v. d. generalnega direktorja Dursa Tomaž Perše, namesto finančnega ministra pa državni sekretar Aleš Živkovič.
