Tiskane izdaje
Bančni nadzor v okviru unije naj bi začel delovati prihodnje leto jeseni, pred tem pa bodo potrebni tudi stresni testi v vseh bankah, ki bodo podvržene nadzoru, je pojasnil Mrak. »To bo velik problem za Slovenijo. Ali bomo te teste delali dvakrat?«
V Sloveniji namreč pred sanacijo bančnega sistema potekajo stresni testi, tem pa bodo slovenske banke znova podvržene tudi v okviru vzpostavljanja bančne unije. Mrak ocenjuje, da bo Slovenija pri tem nekakšen testni model pri oblikovanju metodologije stresnih testov, o kateri sicer ni veliko znanega.
Ob tem pa izpostavlja, da še vedno ni dorečeno, kako se bodo reševale banke, če bo na podlagi bančnega nadzora ugotovljeno, da jih je treba dokapitalizirati.
Za območje evra ključna gospodarska rast
Za prihodnost območja evra bo po njegovem mnenju sicer ključno vprašanje, kako priti do konsistentne gospodarske rasti. »Če do tega ne bo prišlo, bomo imeli resen problem s politično vzdržnostjo sistema prilagajanja, ki temelji predvsem na varčevanju,« je dejal. Pomembno prelomnico bi tako po Mrakovih ocenah lahko predstavljale volitve v evropski parlament prihodnje leto, če bi na njih velik delež glasov dobili evroskeptiki.
V svojem nagovoru je Mrak sicer opisal finančne razmere pet let po prelomu v svetovnih financah in ekonomiji, ko je propadla ameriška banka Lehman Brothers. Kriza, ki je sledila propadu banke, je bila po njegovih ocenah najhujša gospodarska kriza po letu 1930. Lehman Brothers sicer ni bila prva ameriška banka v težavah, vendar pa je bilo po Mrakovih ocenah takrat prvič jasno, da bodo ZDA pustile propasti eno večjih in pomembnejših sistemskih bank.
Hitra globalizacija se je ustavila
Pet let po propadu Lehman Brothers je rast svetovnega gospodarstva še vedno nizka in neenakomerna, počasno okrevanje pa se odraža tudi v počasni rasti svetovne trgovine, je dejal. Ker je kriza najbolj prizadela razvite države, so moč dobile države v razvoju, kot sta Indija in Kitajska. »Z izbruhom krize pa je prišlo do ustavitve trenda hitre globalizacije. Ta se bo sicer nadaljevala, vendar pa ne po vzorcu iz časov pred krizo,« je dejal Mrak.
Če so bile prejšnje krize posledice makroekonomskih neravnotežij, pa ima kriza po padcu Lehman Brothers svoj izvor v napakah v finančnem sektorju. Neposredni razlog zanjo je po Mrakovem mnenju tudi dolgoročni trend rasti cen nepremičnin v ZDA. V letih pred krizo so bile namreč obrestne mere ameriške centralne banke zgodovinsko nizke, mnogi pa so imeli dostop do posojil.
»Šlo je za zavestno odločitev ameriške administracije, da bi povečala delež Američanov, ki bi bili lastniki svojih stanovanj. Ta je bil namreč dotlej razmeroma majhen,« je pojasnil. Posredne vzroke za izbruh finančne krize Mrak vidi tudi v pomanjkljivem delovanju mednarodnih denarnih sistemov. Od teh se, kot je dejal, pričakuje, da zagotavljajo stabilnost deviznih tečajev, da so učinkoviti pri prilagajanju plačilnih bilanc in omogočajo dostop do mednarodne likvidnosti, vendar tega niso dosegli.
