Mramor in Desus glede demografskega sklada še vedno na različnih bregovih

V upokojenski stranki so nezadovoljni s predlaganimi rešitvami finančnega minsitrstva.

Objavljeno
24. februar 2016 18.40
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Potem ko je januarja kazalo, da je finančni minister Dušan Mramor glede demografskega sklada le popustil Desusu, so v upokojenski stranki menda že spet na nogah. Osnutek zakona o demografskem skladu, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, je zanje nesprejemljiv, smo izvedeli.

Vlada z zakonom o demografskem skladu zamuja že več mesecev, saj bi se morala Kapitalska družba (Kad) v demografski sklad preoblikovati do konca lanskega leta. Eden od glavnih vzrokov za zamudo so različni pogledi ministra Mramorja in Desusa na ta sklad. Januarja je kazalo, da je Desusu Mramorja vendarle uspelo prepričati, da v zakon vnese njihove zahteve, a kot je mogoče izvedeti neuradno, finančno ministrstvo njihovih rešitev ni upoštevalo.

Samostojnost sklada

Naloga demografskega sklada naj bi bilo pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni. Na ministrstvu že več tednov odgovarjajo, da je predlog zakona o tem skladu v pripravi in naj bi šel kmalu v koalicijsko usklajevanje. Medtem ko v SD odgovarjajo, da s predlogom zakona še niso seznanjeni, so ga v Desusu delovni osnutek že dobili. To nam je potrdil tudi generalni sekretar Desusa Branko Simonovič. Ali so s predlogom zadovoljni pa ni hotel komentirati.

Eno ključnih vprašanj je tako imenovana samostojnost demografskega sklada, ki jo predvideva tudi zakon o SDH. Ta se je menda nanašala na neodvisnost od pokojninske blagajne, a v Deusu si jo razlagajo kot neodvisnost od Slovenskega državnega holdinga (SDH). Desus namreč zahteva, da mora biti ta sklad podrejen vladi in ne SDH, medtem ko bi Mramor hotel upravljanje tega sklad podrediti holdingu. V najnovejši različici zakona je menda demografski sklad podrejen vladi, a tri vladne nadzornike (od skupaj šestih) bi predlagal SDH, kar pa je za Desus menda nesprejemljivo. Dva nadzornika, kot doslej, predlagajo upokojenci in enega sindikati.

Boj za Triglav

Druga rešitev, ki razburja Desus je 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je zdaj v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), po zakonu o SDH pa naj bi se premoženje iz te naložbe uporabilo za financiranje demografskega sklada. Na ministrstvu za finance so po dosegljivih informacijah predvideli, da bi Triglav ostal v lasti Zpiza demografski sklad pa bi ga le upravljal, c čimer pa se v Desusu ne strinjajo, saj želijo, da se tudi lastništvo tega deleža prenese na demografski sklad.

Če bo obveljala zahteva upokojenske stranke, da naj bo demografski sklad podrejen neposredno vladi in bo ta postal tudi lastnik ali upravljavec Triglava, bo to pomenilo, da bo imela vlada spet neposreden vpliv na kadrovanje in upravljanje naše največje zavarovalnice, kjer je nedavno spet dobila glasovalne pravice. Zpiz je lani za omenjeni delež v Triglavu prejel 20 milijonov evrov bruto dividend, leto prej pa 13 milijonov evrov.

Pri tem spomnimo, da je ta delež Triglava v lasti Zpiza končal po volji državljanov. Ti so leta 2007 na referendumu zavrnili, da bi ta delež, ki predstavlja nenominirani kapital za delež premij fizičnih oseb, prešel v last Kada. Desus pa se zdaj zavzema prav za zadnje.

Nič o dodatnih virih

Desus je, je mogoče slišati, je nezadovoljen tudi z določilom zakona, da bi lahko SDH od demografskega sklada, ki bo imel v lasti tudi Modro zavarovalnico, Krko, Petrol..., odkupil naložbe. Osnutek zakona za zdaj demografskemu skladu razen zakonsko predvidenih prihodkov od Triglava in desetine kupnin od prodaje državnih podjetij kakšnih večjih dodatnih virov ne predvideva. Pred časom se je v zvezi s tem omenjalo 15 odstotkov dividend, kar pomeni le nekaj milijonov letno.

Prav v zvezi s tem pa se v Desusu menda že pojavljajo tudi ideje o tem, da bi na demografski sklad prenesli določene strateške državne naložbe. To pa ne bi bilo le v navzkrižju z idejo, da naj to postane portfeljski sklad, ampak bi pomenilo, da bi te naložbe posredno lahko upravljala vlada.

Zdus mineva potrpljenje

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) z osnutkom zakona o demografskem skladu niso seznanjeni, a jih mineva potrpljenje. Kot pojasnjuje Ana Bilbija iz Zdusa, bodo počakali do konca marca, če predloga zakona o demografskem skladu do takrat ne bo, bo Zdus vložil svoj predlog, ki je po njenih besedah že pripravljen. Pogledi Zdusa na omenjena odprta vprašanja so sicer podobni kot Desusovi.