Tiskane izdaje
Mramor je na pogovor prišel neposredno s seje vlade, kjer so potekali proračunski pogovori. Kot je pojasnil, se z rebalansi proračunov za letošnje in prihodnje leto ukvarjajo od prvega dne nastopa funkcij. Pri tem se je pošalil, da sploh ne ve več, kateri dan je.
Po ministrovih besedah so predlog rebalansa proračuna za letos že zaprli, tako da se zdaj ukvarjajo z rebalansom proračuna za prihodnje leto. Sam je optimističen, da jim bo uspelo določiti ukrepe, s katerimi bodo primanjkljaj spravili pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar je zgornja meja po paktu stabilnosti in rasti.
Ukrepi bodo sicer vezani na vsa ministrstva, ves javni sektor, vse, ki uporabljajo javni denar, je pojasnil.
Pri tem je izrazil zadovoljstvo nad trendi, ki kažejo, da bo imela država letos dvoodstotno rast BDP, da se brezposelnost niža in zaposlenost viša. Vse to za proračun predstavlja olajšanje, je spomnil.
Znižanje izdatkov
Mramor priložnosti za nadaljnjo krepitev gospodarstva v Sloveniji vidi v krepitvi zasebne potrošnje, ki pa je zelo občutljiva za strah pred zviševanjem brezposelnosti. Skladno s tem ljudi noče strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju – znižati je treba le izdatke. Če se s sindikati ne bodo mogli dogovoriti o znižanju plač, pa se bo vendarle moralo zmanjšati število javnih uslužbencev, je dejal.
Druga velika priložnost za Slovenijo so investicije, ki se v zadnjem času krepijo predvsem na krilih evropskih sredstev. »Rast investicij in potrošnje, nevtralni javni sektor in tradicionalno močan izvoz lahko vodijo do rasti,« je poudaril minister.
V prihodnje želi zmanjšati obremenitev najbolj inovativnih, prizadevnih in produktivnih zaposlenih. Na vprašanje, ali je uvedba socialne kapice še mogoča, je odgovoril, da je trenutno ni na mizi, da pa bo prihodnje leto. Z njo hoče zajeziti beg možganov. Napovedal je tudi nadaljnji boj proti administrativnim oviram.
Kot eno najbolj problematičnih področij je minister izpostavil področje pridobivanja gradbenih dovoljenj. To se v vseh primerjavah slovenskega gospodarstva z drugimi izkazuje kot izjemno problematično. Mramor je tako napovedal stimulativni paket za lokalne oblasti, da bi bilo tem v večjem interesu razvijanje gospodarstva na njihovem območju.
Privatizacija v želji po rasti
Spregovoril je tudi o privatizaciji, ki jo po njegovi oceni ljudje zdaj razumejo povsem drugače kot prej. »Ljudje razumejo, da vlada ne more zagotoviti lastniškega kapitala podjetjem,« je ocenil.
Privatizacija po njegovih besedah namreč ni potrebna le zaradi znižanja javnega dolga, saj bo to znižanje zanemarljivo, temveč zato, da bodo podjetja dobila lastnike, ki jim bodo priskrbeli kapital, jim omogočili rast. Na ta način se bo tudi odprlo slovensko gospodarstvo.
Sredstva od kupnin bodo sicer v manjšem delu namenjena tudi demografskemu skladu in zdravstvenemu sistemu.
