Tiskane izdaje
Bruselj − Poslabšanje proračunske ocene Slovenije ni bilo nikakršno presenečenje. Sprememba je posledica vključitve stroškov migracij v proračun ter metodoloških vprašanj o obravnavi teh in drugih stroškov. Izstop Slovenije iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja zaradi tega ni ogrožen, je danes v Bruslju pojasnil finančni minister Dušan Mramor.
O oceni območja evra, da je strukturni napor Slovenije občutno premajhen − le 0,1-odstoten, namesto 0,6-odstoten −, je minister pojasnil, da je napor manjši, če so stroški migracij obravnavani kot strukturni, in precej večji, če so obravnavani kot enkratni dogodki.
»To ni bilo nikakršno presenečenje. V proračunu, ki smo ga posredovali evropski komisiji za prvo oceno skladnosti proračuna za letos s paktom, še niso bili vključeni stroški migracij. Te smo vključili tik pred koncem sprejemanja proračuna,« je pojasnil minister.
Z vključitvijo teh stroškov se je položaj po njegovih besedah precej spremenil, zato komisija ocenjuje, da zdaj obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili. Minister pri tem izpostavlja, da so v izjemno tesnih stikih z evropsko komisijo zaradi opredelitve teh stroškov kot enkratnih stroškov, ne strukturnih stroškov.
Obenem so v stiku z Eurostatom v povezavi z ovrednotenjem stroškov, nastalih v zvezi s konverzijami terjatev v lastniške deleže nekaterih podjetij v državni lasti kot javnofinančni izdatek, kar lahko prav tako vpliva na obseg predvidenega primanjkljaja.
»Tako da je kar nekaj metodoloških vprašanj, ki jih razčiščujemo. Ko bodo ta razčiščena, bo jasno, ali smo v skladu ali ne v letu 2016. Če se bo izkazalo, da nismo, bodo pač potrebni dodatni ukrepi,« je dejal Mramor po zasedanju finančnih ministrov EU v Bruslju.
Še en problem je po ministrovih besedah nastal, ker je komisija ocenila, da je Slovenija lansko leto končala bolje od predvidenega. Ker je proračun za letos sprejet, je tako razlika med lanskim primanjkljajem, ki je zdaj po njeni oceni manjši, in medtem v proračunu manjša, zato je tudi fiskalni napor manjši.
Dejstvo, da komisija Slovenijo na fiskalni napor opozarja že dolgo časa, precej dlje od začetka migracijske krize, pa minister komentira z besedami, da stvar ni tako preprosta, saj gre za vprašanje, kaj so enkratni in kaj strukturni izdatki.
Bo lanskoletni primanjkljaj nižji?
Lahko se zgodi, da bo lanski primanjkljaj bistveno nižji zaradi metodoloških zadev, ki se razčiščujejo šele zdaj, ne lani, ko bi se morali, pri čemer ne gre za krivdo Slovenije. Eurostat je namreč dal lani navodilo, katerega ustreznost zdaj preučuje po posredovanju Slovenije, je še dodal Mramor.
Na vprašanje, ali poslabšanje proračunske ocene ogroža načrtovan izstop Slovenije iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja, minister odgovarja, da nikakor ne, da o tem ni nikakršnega dvoma in da je to popolnoma drug postopek.
»Leto 2015 je za nami, to je bilo izjemno uspešno leto ... Zdaj smo pa v novi borbi za leto 2016,« je poudaril minister in opozoril na še en problem − problem metodologije merjenja strukturnega primanjkljaja.
Ta metodologija za določene vrste držav, predvsem na periferiji, proizvaja ekonomsko nesmiselne rezultate, je poudaril minister. Na to je, kot je poudaril, opozoril tudi na zasedanju in pritegnilo mu je veliko kolegov, tako da bo po njegovih besedah potrebna resna razprava znotraj komisije.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici na vprašanje o odločitvi o poslabšanju proračunske ocene Slovenije danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju ni hotel odgovarjati.
»Evropa ne ve, kaj dela«
Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da je »malo zmeden« glede evroskupine in Evropske komisije. »V petek imamo na obisku (Istvana P.) Szekelyja z ekipo, ki pohvali delo Slovenije, da je naredila velike korake naprej. Danes zaradi metodologij dobimo, da nismo v skladu s proračunom. Tako da mislim, da tudi sama Evropa ne ve, kaj dela. To je še en dokaz, kako neodzivna je Evropa,« je povedal.
Han sicer pričakuje, da bo več pojasnil premier Cerar v naslednjih dneh. »Mislim pa, da je treba za ljudi, za migrante, denar spraviti skupaj in jim ga tudi nameniti. Ne moremo gledati samo proračunskih parametrov, ampak dejanske probleme,« je menil Han in glede sredstev za migrante dodal, da v primeru Slovenije ne gre za tako velike številke, da bi bila to težava.
Glede sprejemanja reform je vodja poslancev SD dejal, da je zanje potreben čas, dogovor s socialnimi partnerji. »Ampak mislim, da smo na pravi poti. Pokojninski sistem še ni razsut, kot bi nekateri želeli, tako da ga ni treba takoj spreminjati. Začeti pa je treba razmišljati o investicijah, da bomo začeli poganjati novo gospodarsko rast,« je povedal.
Bratušek: »Mramorja čakajo težki časi«
Poslabšanje proračunske ocene Slovenije vsaj za del opozicije ni presenečenje. Kot sta navedla Jožef Horvat (NSi) in poslanka Alenka Bratušek (NP), sta že ob sprejemanju proračuna opozorila, da ni v skladu s pravili. Opozicja Mramorja poziva, naj to pojasni DZ.
Ocena evroskupine za NSi ni presenečenje, saj da so že v času sprejemanja proračuna za letošnje leto opozarjali, da ne bodo uspeli realizirati fiskalne prilagoditve v višini 0,6 odstotka BDP. Tako namreč od nas zahtevajo evropska pravila in zakon o fiskalnem pravilu. A tedaj niso bili slišani, je dejal Horvat. Po njegovih besedah so opozarjali tudi na to, da proračunski dokumenti niso bili pripravljeni v skladu s fiskalnim pravilom. NSi bo predlagala tudi sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ. Mramor bo moral po Horvatovih ocenah verjetno vladi predlagati določene ukrepe.
Horvat je komentiral tudi pokojnine. Kot je dejal, so pokojnine v Sloveniji prenizke, vendar pa pristopi za višje pokojnine po mnenju NSi niso pravilni. »Zavedamo se, da denar ne raste na drevesu, ampak se dela v gospodarstvu. Zato je skrajni čas, da vlada v DZ prinese take zakone, ki bodo izboljšali poslovno okolje,« je dejal Horvat in dodal, da bo to med drugim učinkovito polnilo tudi pokojninsko blagajno.
Tudi za nekdanjo premierko Bratuškovo ocena evropskupine ni presenečenje. Letos bo po njenem mnenju narejen minimalni strukturni napor v pravi smeri. Ob tem dodaja, da reševanje določenih zadev prelagajo v prihodnost. »Na tak način bomo spet izgubili kredibilnost v EU in na finančnih trgih,« ocenjuje Bratuškova in dodaja, da sta to prva prava proračuna te vlade, »ki bi morala kazati njeno pot in strategijo.« »Če gre verjeti ocenam EU, ta strategija in pot nista najboljši,« še pravi Bratuškova. Po njenih ocenah bodo zahteve Desusa za regres vsem upokojencem ter izredno usklajevanje pokojnin in tudi zahteve sindikatov po zvišanju plač položaj le še poslabšale. »Mramorja čakajo težki časi,« je sklenila Bratuškova.
