Mramor začel davčno turnejo pri delodajalcih

Finančni minister priznava, da smo z nekaterimi davki mednarodno nekonkurenčni.

Objavljeno
26. februar 2016 14.51
finance
Aleš Stergar, Katarina Fidermuc
Aleš Stergar, Katarina Fidermuc

Ljubljana – »Poskusili bomo doseči od 60 do 90 milijonov evrov razbremenitve pri stroških dela,« je pred novinarji napovedal minister za finance Dušan Mramor. Le malo pozneje se je o prestrukturiranju davčnih bremen že pogovarjal na Združenju Manager.

Ministrstvo za finance je proučilo davčne obremenitve v Sloveniji: analiza je pokazala, da ima država nizko in zelo konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. To bo izhodišče za prestrukturiranje dajatev, s katerimi ministrstvo za finance ne namerava znižati proračunskih prihodkov. »Ni mogoče hkrati znižati dajatev in javnofinančnega primanjkljaja,« je o omejitvah pri načrtih na davčnem področju povedal minister Mramor.

Stroški dela

Stroški dela so do povprečne plače zmerni in občutno ne odstopajo od držav, s katerimi Slovenija tekmuje. Breme se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne. Od tod se zaostanek za tekmeci povečuje, so ugotovili na ministrstvu. Potem ko jim z malo davčno reformo lani jeseni to ni uspelo, poskušajo spet zagotoviti nižjo obdavčitev dela pri »visoko strokovni skupini zaposlenih«, ki v podjetju največ prispeva k dodani vrednosti. »Povedali so mi za strokovnjaka iz Srbije, ki bo raje šel delat drugam,« je za primer povedal minister Mramor.

Pri davku od dohodkov pravnih oseb Slovenija za sabo pusti večino 28 držav Evropske unije, je pokazala primerjalna študija, saj ima le ena nižjo obdavčitev. Predpisana stopnja tega davka je v Sloveniji 17-odstotna, a olajšave jo zbijejo do 11,3-odstotne efektivne davčne stopnje. Pri obdavčitvi premoženja, to pa je tudi davek na nepremičnine, je Slovenija ugodna.

Ministrstvo ne namerava le znižati proračunskih prihodkov. Iskalo je formulo za ravnotežje: kolikor davčnega bremena bo odvzelo na eni strani, ga mora dodati na drugi, ne nujno z višjimi davčnimi stopnjami. Iskali bodo odgovore, ki bodo ustrezali gospodarstvu, je povedal minister, zato je včeraj začel turnejo po delodajalskih združenjih, pričakujejo ga tudi sindikati.

Pri managerjih

Skupni cilj davčnega prestrukturiranja je pospešitev gospodarske rasti. Zato potrebuje gospodarstvo najbolj produktivne, izobražene kadre, inženirje in podobno, je po srečanju s finančnim ministrom poudaril predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik. Rešitev vidijo v razbremenitvi bruto plač za tovrstne kadre, kar bo naredilo Slovenijo bolj konkurenčno.

Eden od predlogov, kako do take razbremenitve priti je, da skušamo pogledati obdavčitev božičnic, posebnih nagrad, bonusov, ker bi to imelo zelo dober vpliv na motivacijo ljudi, po drugi strani pa bi imelo še najmanjši vpliv na javne finance. Poslovneži si po Zalaznikovih besedah želijo, da bi spremembe veljale že najkasneje za leto 2017.

Stimulativno obdavčevanje

Obdavčenje bi želeli spremeniti tako, da bi bilo najbolj stimulativno, napoveduje minister Mramor. Z vidika ministrstva je ključno, da gre za prestrukturiranje, saj je treba zmanjšati javno-finančni primanjkljaj. Vendar možnosti so, so jih pregledali, pogledali, kje je Slovenija na davčnem področju konkurenčna in povedali so si, do kam bi bilo smiselno obdavčenje nekoliko povečati, da se dobijo javno-finančni prihodki, ki na drugi strani omogočajo razbremenitev dela teh, ki največ prispevajo k dodani vrednosti podjetij.

S takim obdavčevanjem po Mramorjevih besedah zadržimo dobre kadre, lahko jih dobimo tudi iz tujine in seveda ti dobri kadri, ki imajo potencial, da ustvarjajo visoko dodano vrednost, ti lahko prispevajo k temu, da se celotna vsota denarja, ki je v podjetju na razpolago za plače, poveča, s tem pa se povečajo tudi povprečne plače. Samo tako je moč usmerjati gospodarstvo v tiste dejavnosti, kjer je tudi visoka dodana vrednost.

Slovenija je po besedah ministra Dušana Mramorja trenutno konkurenčna pri nizkih plačah in če bo tako naprej, se bo tudi struktura gospodarstva usmerjala v nizke plače, ki za seboj potegnejo tudi nizke pokojnine in nizke socialne transferje. Minister obljublja, da bodo sledili predlogom, ki jih zagovarja Združenje Manager, seveda pa sledijo še pogovori z zbornicami, delodajalci in sindikati.

Slovenija je po ministrovi razlagi zelo konkurenčna pri davku na dohodek pravnih oseb in pri obdavčenju premoženja. Zagotovo je tukaj nekaj prostora, ministra pa veseli, da določeno povečanje teh davkov nedvomno odtehta znižanje davkov tistih, ki največ prispevajo k podjetju in k njegovemu razvoju.

Sodoben davek na nepremičnine

Dušan Mramor napoveduje, da bodo zakonske podlage za sodoben davek na nepremičnine naredili že letos. Do leta 2020 bo nato prehodno obdobje, ko bo zaživel sodobni davek na podlagi vrednotenja, do takrat bodo pa izboljšave na podlagi sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar bo omogočalo postopen prehod na izboljšave evidenc in na polno vrednotenje po tem sodobnem načinu. Pri davku na nepremičnine je Mramorjev cilj, da tisti, ki plačuje nadomestilo že sedaj, plačuje v povprečju toliko kot doslej. Zaradi izboljšanih evidenc in vključitve nekaterih zemljišč, ki sedaj niso vključena, pa računa na nekoliko večji izplen. Se pa zaveda, da je to občinski davek.