Mramor pri demografskem skladu popustil Desusu

Ljubljana – Demografski sklad, v katerega naj bi se preoblikoval Kad, ne bo podrejen SDH, ampak vladi, njegova last pa naj bi postal tudi delež v Zavarovalnici Triglav. Minister za finance Dušan Mramor je v teh ključnih točkah menda vendarle popustil Desusu.

Kapitalska družba (Kad) bi se morala v demografski sklad po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) preoblikovati že do konca lanskega leta, a to ni bilo mogoče, saj vlada ni pripravila potrebne zakonske podlage za to preobrazbo. Zakon v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pripravlja ministrstvo za finance.

Demografski sklad bo samostojen

Priprava zakona se je zavlekla zaradi različnih pogledov na status demografskega sklada. Minister Mramor se je po dosegljivih informacijah zavzemal, da bi bil ta sklad podrejen SDH, medtem ko je Desus vztrajal, da mora biti to samostojna pravna oseba, podrejena vladi. Kot je mogoče izvedeti, je minister zdaj popustil Desusu, tako da naj bi bil demografski sklad delniška družba z nadzornim svetom, nalogo skupščine pa bo opravljala vlada.

Drugo odprto vprašanje je bil 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je zdaj v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Zakon o SDH predvideva, da se to premoženje porabi za financiranje demografskega sklada, pri čemer so nastale različne interpretacije, ali naj se iz Zpiza na sklad prenese tudi lastništvo Triglava. Za to se je zavzemal Desus in tako naj bi zdaj tudi predvideval predlog zakona o demografskem skladu.

Namen demografskega sklada naj bi bil zagotavljanje sredstev za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni, ki znaša okoli milijardo evrov na leto. Kad ima trenutno le 900 milijonov evrov premoženja, kar pomeni, da bi moral novi sklad za izpolnjevanje take naloge dobiti dodatne vire. Zakon o SDH predvideva, da bo zanj namenjen desetodstotni delež kupnin od prodaje državnih družb. A ker država v prihodnjem obdobju ne predvideva prav dosti prodaj večjih vrednosti, iz tega naslova ni mogoče pričakovati večjih prilivov.

Dodatne vire, med katerimi se omenja del dividendnih prihodkov, davek na nepremičnine in koncesije za vodo, naj bi opredelil prav zakon o demografskem skladu. A kot je mogoče izvedeti, novih virov zaradi aktualne javno-finančne situacije vsaj v bližnji prihodnosti sklad ne more pričakovati.

Na ministrstvu za finance konkretnih pojasnil glede zakona nismo dobili. »Osnutek zakona je v zadnji fazi priprave. Ministrstvo za finance načrtuje, da bi predlog zakona v kratkem posredovalo v koalicijsko usklajevanje,« so nam na kratko odgovorili.

Zdus počasi izgublja potrpljenje

Ker vlada s pripravo zakona o demografskem skladu že krepko zamuja, potrpljenje izgubljajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus). Kot pojasnjuje Ana Bilbija iz Zdusa, bodo glede na vse probleme, s katerimi se ukvarja vlada, počakali še do konca marca; če predloga zakona o demografskem skladu ne bo, bo Zdus vložil svoj predlog, ki je po njenih besedah že pripravljen.

Bilbija z najnovejšim osnutkom predloga zakona ni seznanjena, upokojenci pa podpirajo rešitev, da bi bil demografski sklad samostojna oseba in ne bi sodil pod okrilje SDH. In kaj pravi na to, da dodatnih virov za sklad, razen tistih, ki jih določa zakon o SDH, še ne bo. Bilbija pravi, da bo za začetek dovolj že to, če bo zakon spisan tako, da vlada ne bo mogla samovoljno posegati v premoženje demografskega sklada. Pri tem je spomnila na zadnji tak primer, ko je moral Kad zagotoviti 19 milijonov evrov za rekreacijski dodatek upokojencev, čeprav zakon o SDH take obveznosti ne predvideva.