Tiskane izdaje
Ljubljana - Finančni minister Dušan Mramor pričakuje, da bo EU spomladi ustavila postopek proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je uvedla decembra 2009.
»Verjetno bomo v maju izšli iz postopka presežnega primanjkljaja,« je dejal Mramor v Bruslju ob odhodu z zasedanja finančnih ministrov EU.
Na vprašanje, ali lahko to verjetnost kar koli še ogrozi, je odgovoril: »Ta verjetnost je skoraj stoodstotna.«
Minister je o ustavitvi postopka prepričan, ker zimska napoved Evropske komisije zelo jasno ugotavlja, da je slovenski primanjkljaj v letu 2015 nižji od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.
Leto 2015 je namreč EU določila kot rok, v katerem mora Slovenija primanjkljaj oklestiti pod tri odstotke BDP.
»Ker je zelo velika verjetnost, da bo tako tudi v prihodnje in da se bo še zniževal, bomo izšli verjetno v maju iz postopka presežnega primanjkljaja,« je dejal.
Še strožje zahteve
Ob tem je minister spomnil, da se bo Slovenija tako premaknila iz korektivnega v preventivni proces, v katerem so zahteve po zniževanju primanjkljaja zelo stroge, kar bo razmeroma velik izziv.
V preventivni fazi bo komisija bolj osredotočena na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije popolnoma uravnotežen proračun.Slovenija mora v skladu z evropskimi priporočili v letu 2016 doseči fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka BDP za dosego srednjeročnega cilja, kar pa ji, sodeč po bruseljskih napovedih, ne bo uspelo.
Komisija v zimski napovedi ocenjuje, da se bo fiskalni položaj Slovenije letos nekoliko izboljšal, nato pa v prihodnjem letu poslabšal. Za leto 2017 ji napoveduje 2,8-odstotni strukturni primanjkljaj.
Tveganje izdatki zaradi migracij
Tveganje za slovenske javne finance po navedbah komisije ob predstavitvi zimske gospodarske napovedi med drugim prinaša negotovost glede izdatkov, povezanih z migracijami.
Vprašanje, kolikšen delež stroškov, povezanih z begunsko krizo, bo lahko Slovenija pokrila z evropskimi sredstvi, je po ministrovih besedah še odprto, saj se še odvija veliko dejavnosti, ki bodo neposredno vplivale na stroške begunske krize.
V proračunu za leto 2016 je za migracijske stroške predvidenih 123 milijonov evrov, od tega 50 milijonov iz slovenskega, 73 milijonov evrov pa iz evropskega proračuna.
Doslej je bila poraba po Mramorjevih besedah nekaj čez 20 milijonov evrov, od tega so od EU dobili nekaj čez deset milijonov. »Za zdaj gredo stvari točno v smeri, kot je bilo načrtovano v proračunu,« je ocenil minister.
Poleg pričakovanj v povezavi z javnofinančnim primanjkljajem je Mramor danes v Bruslju izpostavil razpravo o učinkovitosti javnih financ na posameznih področjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo.
Evropska komisija je po njegovih besedah podala prvo analizo z novo metodologijo, ki zelo sovpada s tistim, kar so ugotovili v Sloveniji ter kjer so že začeli pregled učinkovitost porabe javnih sredstev in delovanja posameznih delov sistema.
Prav področja, kjer so že imeli preglede učinkovite porabe s strani Mednarodnega denarnega sklada in za katere so se dogovorili z Evropsko komisijo, so tista, za katera se je izkazalo, da je še precej možnosti izboljšav, je izpostavil minister.
