Mramor o vmešavanju politike v podjetja

Poslanci razpravljajo o upravljanju državnega premoženja.

N. G.
Tue, 15.03.2016, 13:53; spremenjen: 17:36

Državni zbor na zahtevo opozicije razpravlja o upravljanju državnega premoženja. SDS, NSi in nepovezani poslanci vladi očitajo kršenje strategije upravljanja državnega premoženja.

»Do danes ne predsednik vlade ne finančni minister nista državnemu zboru in širši javnosti sporočila razlogov za menjavo vodstva Slovenskega državnega holdinga (SDH),« je bil kritičen Marko Pogačnik (SDS). Pri tem je naštel več primerov, »ki kažejo na kršitve in odstopanje od strategije ter delujejo v škodo podjetij in predstavljajo potencialno nevarnost za oškodovanje davkoplačevalskega denarja«. Eden od teh primerov je »netransparentna« zamenjava nadzornikov NLB.

»Še najbolj skrb vzbujajoča pa so imena novih nadzornikov, ki so globoko povezana z zgodovino NLB. Večina predlaganih članov nadzornega sveta je bila zaposlena v sistemu NLB. Prepričani smo, da obstaja veliko tveganje, da te osebe nosijo velik del odgovornosti za nastali položaj v NLB, ki smo jo davkoplačevalci sanirali s približno tremi milijardami evrov. Seja odbora za finance in monetarno politiko pa je razkrila, da nekateri od teh članov ne izpolnujejo osnovnih kriterijev akreditacijske komisije SDH,« je dejal Pogačnik.

Ta je bil kritičen tudi do vladnega sklepa o prenosu 42 milijonov evrov terjatev Save z DUTB na SDH, pa čeprav SDH ne ve, kje bo dobil sredstva za ta prenos. Po njegovem mnenju je bila netransparentna tudi pripojitev Factor banke in Probanke k DUTB, negospodaren je bil državni nakup delnic Pozavarovalnice Sava, netransparentna je tudi privatizacija: »Obstaja veliko tveganje, da kupci premoženja, mislim predvsem na Adrio Airways in Palomo, niso primerni. Premoženje se prodaja predvsem finančnim skladom.«

Mramor: SDH je neodvisen

Finančni minister Dušan Mramor je poudaril, da uprava SDH posle vodi samostojno in neodvisno, medtem ko vlada o tem ne more odločati ter nima vpliva na imenovanje članov vodenja in nadzora v družbah v državni lasti: »Vpliv vlade je omejen z zakonom o gospodarskih družbah in zakonom o SDH. Lahko le pripravi širši okvir za delovanje SDH, kar je storila s pripravo strategije upravljanja državnega premoženja in meril za merjenje uspešnosti SDH.«

Mramor je bil še kritičen, da »takšne razprave v najvišjem političnem organu« ustvarjajo vtis, da je Slovenija država, kjer se politika neposredno vmešava v podjetja. To še dodatno manjša privlačnost Slovenije za tuje vlagatelje, s tem pa se poslabšuje tudi uspešnost privatizacije podjetij v državni lasti, ki v skladu s strategijo ne spadajo v državno lastništvo. To pa ima negativne posledice za rast BDP, število in kakovost delovnih mest ter blaginjo slovenskih državljanov.

Pogačnik se je odzval, da je ta Mramorjeva izjava presegla vse meje dobrega okusa, predvsem pa tudi vse meje demokracije: "Če je kdo zamajal ogled v tujini pri tujih investitorjih, potem je bila to vlada Mira Cerarja in koalicija na primeru prodaje Telekoma. Vojaška obveščevalna služba je prisluškovala tujim investitorjem in tujim potencialnih vlagateljem. Vi delate sramoto Sloveniji in odganjate tuje vlagatelje, ne pa, da se zdaj spravljate na opozicijo, da s sklicem izredne seje, ko opozarjamo na vsa tveganja, na vse nevarnosti, rečete, da s tem zmanjšujemo bonitete slovenske države v tujini in odganjamo tuje vlagatelje."

Bojan Krajnc (SMC) pa je dejal, da minister ni trdil, da katerakoli razprava ni dovoljena, da naj bomo kar tiho in da naj gremo domov,: "Ampak je povedal, da je to takšne vrste razprava, ki želi na upravljanje državnega premoženja vplivati mimo vzvodov, ki jih za vpliv na upravljanje državnega premoženja določata zakon o slovenskem državnem holdingu in zakon o gospodarskih družbah."

Vlada kot noj

Vlada kot noj tišči glavo v pesek, je opozoril nepovezani poslanec Bojan Dobovšek. Podobno je ocenil Jožef Horvat (NSi): »V vladi mislijo, da če bodo mižali, problema ne bo. Zgovorna je pasivnost Dušana Mramorja, ki ga je afera z dodatki očitno zelo oslabila. Očitno ni sposoben udariti po mizi.« Tudi Horvat je opozoril na netransparentno prodajo Palome in izbiro nadzornikov NLB. NSi bo predlagala zakon, ki bo ljudjem, ki so sodelovali pri odobritvi slabih kreditov, onemogočil zasedbo funkcij v slovenskem bančnem sistemu.

Tilen Božič (SMC) je dejal, da v njihovi poslanski skupini redno spremljajo delovanje nadzornikov in uprave SDH: »Slovenski državni holding mora vsako leto poročati državnemu zboru, ta pa lahko sprejme stališča glede upravljanja naložb. Člani komisije za nadzor javnih financ smo upravičeni tudi do četrtletnih poročil, ki jih SDH pripravlja za vlado.«

DeSUS: Neprepričljivi odzivi SDH

Uroš Prikl (DeSUS) je dejal, da v njihovi poslanski skupini niso vedno zadovoljni z odločitvami upravljavcev in da so bili odzivi iz SDH neprepričljivi: "Dogajanje okoli imenovanja nadzornikov v naši največji banki NLB, predvsem odgovori v medijih, nas niso prepričali. Odgovori na seji odbora za finance in monetarno politiko, da so ljudje iz bančne sfere pač v sistemu tako imenovanih vrtljivih vrat in da je težko dobiti človeka, ki je popolnoma samostojen in neodvisen, nas nekako niso prepričali. Prav tako se ne morem strinjati, da je v Sloveniji na voljo le peščica bankirjev, ki je voljna prevzeti najbolj odgovorna mesta. Seveda bomo skrbno spremljali, kako se bo do imenovanja opredelila tako Banka Slovenije kot Evropska centralna banka."

"Omrežja se ne skrivajo več"

Jernej Vrtovec (NSi) pa je bil kritičen do kadrovanja: "Omrežja se sploh ne skrivajo več, ampak sama sebe kadrujejo na odgovorne položaje v državnih podjetjih oziroma v podjetja, v katerih ima država vpliv. Torej, tako brezobzirnega kadrovanja, kot ga danes pozna naša država, dejansko ga še ni bilo."

Ob tem je dodal. "Kadrovska komisija naj bi celo enega izmed članov nadzornega sveta NLB ocenila negativno, kajti ni izpolnjeval treh pogojev; prvi pogoj – znanje tujega jezika, angleščine. Drugi pogoj, bil je nekoč odgovoren v Črni gori, kjer je tudi nastajala velika luknja in je minilo  premalo časa od imenovanja za nadzornika."

SMC: Treba je dokazati, ne pavšalno obsojati

Po besedah Urške Ban (SMC) pavšalne medijske objave ne predstavljajo zadostnega dokaza, da bi potrdila sklep, ki ga predlaga opozicija, in sicer da vlada krši načela korporativnega upravljanja: "Določene ljudi, sicer strokovnjake svojih področij, diskreditiramo tako na osebni kot profesionalni ravni. Menim, da to ni moja naloga v parlamentu, ker nimam dokumentov, informacij o vseh preteklih pristojnostih, pooblastilih, odgovornosti teh ljudi, ki jih nekateri pripisujejo določenim omrežjem in jih povezujejo v hobotnice. Če kdor koli s takimi dokazi razpolaga, je prav, da jih predloži za to pristojnim, ki bodo tudi ukrepali. Koliko je kdo prispeval k bančni luknji in koliko so posamezni ljudje sodelovali pri kreditnih odločitvah, vse to je treba najprej dokazati, preden o tem sodimo ali obsodimo."

Matej Tonin (NSi) pa je poudaril, da se ne bo sprenevedal: "Vsako politiko, tako levo kot tudi desno, so vedno srbeli prsti, da je na takšen ali drugačen način posegala v upravljanje državnih podjetij." S tem se je tem podjetjem delala škoda, saj so tovrstne politične intervencije v državnih podjetjih vedno ali pa zelo velikokrat neracionalne in negospodarne. Politika namreč v podjetja posega zato, "da se določene posle zagotovi krogom, ki so blizu določeni politični opciji, ne pa zato, da bi se podjetjem pomagalo, da bi boljše delovala in tudi ustvarjala nova delovna meta." Ob tem se je vprašal, zakaj se sestajata predsednik nadzornikov SDH Damjan Belič in Aleksandar Kešeljević: "Jaz mislim, da se ta dva gospoda ne sestajata zaradi tega, ker bi želela, da se neko podjetje upravlja v to ali ono smer, ampak ker želita, da pridejo v določena podjetja točno določeni kadri. To je slabo in je posmeh vsem tistim komisijam, ki jih je država ustanovila zato, da naj bi strokovno presojala in izbirala posameznike in določene kadre, ki bi bili primerno usposobljeni, da bi lahko upravljali z državnimi podjetji."

Prijavi sovražni govor