Tiskane izdaje
Kriptovaluta, blockchain, Bitcoin in Ethereum so le nekateri od neologizmov, ki se vse pogosteje pojavljajo v vsakdanjem besednjaku. A kaj pravzaprav pomenijo? Nekateri so prepričani, da gre zgolj za muho enodnevnico brez prave vrednosti, z naložbenim potencialom »catch the cash-a«, drugi, ki zadevo poznajo bolje, pa v blockchain tehnologiji in kriptovalutah vidijo potencial neslutenih razsežnosti. Kdo ima prav?
Vprašajmo se najprej, kaj posamezni valuti oziroma denarju določa vrednost. Nekoč, ko so za plačilno sredstvo uporabljali kovance iz plemenitih kovin, je bila ta vrednost precej eksaktna. Definirale so jo tri glavne komponente: stroški proizvodnje, količina kovancev v obtoku in uporabna vrednost kovine v druge namene. Ko zaradi obsega poslovanja trgovanje s kovanci ni bilo več mogoče in ko jih je zamenjal papirnati denar, pa so vse tri komponente realne vrednosti denarja izginile. Zato danes, ko ni več niti zlatega standarda, domala vse svetovne valute poimenujemo »fiat valute« – so le zagotovilo države oziroma centralne banke, da številka na bankovcu res predstavlja njegovo vrednost. Proizvodna – tiskarska vrednost bankovca je minimalna, zato se lahko povečuje količino v obtoku po mili volji, kar jim še znižuje vrednost.
In kje se skriva vrednost kriptovalut? Predvsem v blockchain tehnologiji, na kateri temeljijo vse vodilne kriptovalute. Njena uporabna vrednost ima neslutene razsežnosti. V bančnem sektorju denimo njena implementacija zelo poenostavi in poceni transakcijske procese, saj ni več potrebe po centralni banki, finančnih posrednikih. Transakcije se zgodijo/zapišejo v kriptiranem decentraliziranemu sistemu, ki ga tvorijo računalniki vseh v mrežo vključenih uporabnikov.
Tudi produkcijska vrednost kriptovalut je, čeprav gre za elektronsko obliko denarja, izredno visoka. Za potrebe rudarjenja glavne kriptovalute Bitcoin se samo električne energije na leto porabi za okoli 10 milijard dolarjev. Kje so še stroški superračunalnikov za proizvodnjo te valute? Pri današnji tržni kapitalizaciji Bitcoina okoli 45 milijard dolarjev strošek proizvodnje tako skoraj v popolnosti odraža njegovo vrednost. V prihodnje se lahko še poveča, saj se bo pri količini 21 milijonov ustvarjenih Bitcoinov proizvodnja ustavila. Do danes je bilo ustvarjenih okoli 75 odstotkov vseh Bitcoinov, preostalih 25 odstotkov pa naj bi se, po projekcijah vse zahtevnejšega rudarjenja, ustvarjalo šele leta 2045. Stroški rudarjenja in posledično vrednost valute bodo naraščali eksponentno.
Kljub neizmernemu potencialu kriptovalut in blockchain tehnologije so naložbe vanje povsem nekaj drugega kot naložbe v tradicionalne oblike (delnice, obveznice, plemenite kovine, nepremičnine). Tudi niso vse kriptovalute po logiki enake. Vsak dan se rodi ena nova, velikokrat nepreverjenega izvora in potenciala. Njihovi tečaji so izredno volatilni, dnevno močno nihajo. Brezglavo investiranje v kriptosvet, samo zato, ker je sosed v enem mesecu bajno zaslužil, zato globoko odsvetujem!
