Na bančnem trgu spet prostor tudi za slabše projekte

Evropski program kvantitativnega sproščanja je tudi na slovenski finančni trg prinesel dodatno likvidnost.

Objavljeno
09. september 2015 12.08
B. K., gospodarstvo, STA
B. K., gospodarstvo, STA
Frankfurt − Banka Slovenije je v okviru programa tako imenovanega kvantitativnega sproščanja, ki ga je 9. marca zagnala Evropska centralna banka (ECB), do konca avgusta odkupila za 1,312 milijarde evrov obveznic, od tega samo avgusta 192 milijonov evrov.

ECB je 9. marca na sekundarnem trgu začela odkupovati državne obveznice in obveznice nekaterih drugih nadnacionalnih institucij. Predvidoma do konca septembra 2016 nameravajo na mesec odkupiti za 60 milijard evrov obveznic v evrih, kar skupaj znese 1140 milijard evrov.

To vključuje tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki ju je ECB sprožila lani. V Frankfurtu pričakujejo, da bodo s tem spodbudili inflacijo in gospodarsko rast.

Do 4. septembra so skupaj odkupili za 301,45 milijarde evrov obveznic, poleg tega pa še za 112,22 milijarde evrov kritih obveznic in za 11,49 milijarde evrov zavarovanih finančnih instrumentov.

Banka Slovenije lahko na mesec od bank in drugih finančnih ustanov odkupi do 294 milijonov evrov obveznic. Od 15. aprila so za nakupe primerne obveznice SID banke, od začetka julija pa tudi obveznice Družbe za avtoceste v RS.

Učinki so opazni, pravijo banke

STA je o vplivu kvantitativnega sproščanja na likvidnost bank povprašala tri slovenske bankirje. V banki Unicredit so pojasnili, da je poteza ECB na trg prinesla veliko dodatne likvidnosti.

»Opažamo večji optimizem med podjetji, vendar je vrednost investicij za nove stroje, opremo ali poslovne prostore nižja od dodatne likvidnosti na trgu. Posledično se pojavlja refinanciranje kreditov pravnih oseb pri drugih bankah,« so zapisali.

Ker je likvidnost na trgu večja, se kriteriji kreditiranja med bankami znova nižajo, opažajo v banki. »Dobra podjetja z dobrimi bonitetami so vedno lahko pridobila posojila in to velja tudi danes, po drugi strani pa ugotavljamo, da se zaradi nižjih kriterijev pri najemanju posojil na trgu ponovno ustvarja prostor za financiranje slabših projektov,« so opozorili.

V Novi Ljubljanski banki so povedali, da se trenutno ne poslužujejo programa kvantitativnega sproščanja, zato ta neposredno ne vpliva na njihovo posojilno aktivnost. »Okrepljeno posojilno aktivnost trenutno zagotavljamo iz lastnih sredstev,« so pojasnili in dodali, da so letos okrepili kreditiranje srednje velikih podjetij.

V Novi Kreditni banki Maribor pa so zapisali, da v posojilni aktivnosti banke opažajo pozitivne trende: »Glede na povprečje letošnjega leta smo junija v poslovanju s pravnimi osebami odobrili za slabo petino več novih kreditov.«