Na borzi še brez vlečnih konjev kamboške ekonomije

V zadnjem dejanju kamboške civilne vojne so 17. aprila 1975 Rdeči Kmeri pod vodstvom Pola Pota vkorakali v Phnom Penh, prestolnico Kambodže. V naslednjih štirih letih je bilo v imenu ideologije, ki je temeljila na brezslojni kmetijski družbi, ubitih več kot dva milijona ljudi oziroma približno četrtino takratnega kamboškega prebivalstva. Rane krutega režima si Kambodža liže še danes, kljub temu pa je država dobrih 35 let kasneje eno najhitreje rastočih azijskih gospodarstev.

Po podatkih Svetovne banke je letna gospodarska rast v zadnjih desetih letih v povprečju znašala 7,9 odstotka. Zasluge za to gredo predvsem nepremičninski mrzlici – samo v zadnjih treh letih so gradbišča po Phnom Penhu vzklila kot gobe po dežju –, modernizaciji kmetijstva in razcvetu tekstilne industrije.

Ta je Kambodžo v nekaj letih izstrelila med gonilne sile svetovne tekstilne industrije, tekstilni izdelki pa danes zavzemajo več kot tri četrtine kamboškega izvoza. Zato je lokalno gospodarstvo tudi izjemno občutljivo za gospodarske šoke v državah razvitega sveta. To se je pokazalo tudi pred šestimi leti, ko je ob izbruhu svetovne gospodarske krize gospodarska rast čez noč usahnila.

Vse pomembnejše mesto pa v gospodarstvu dobiva tudi turizem, saj Kambodža s slavnim templjem Angkor Vat na čelu postaja vse bolj priljubljena turistična destinacija.

Na drugi strani pa jo borzni investitorji še vedno prezrejo. To sicer ni preveč presenetljivo, saj na kamboški borzi zdaj trgujejo le tri podjetja, dnevni promet na borzi pa redko preseže 30.000 evrov. Eden od razlogov za skromno trgovanje in mačehovski odnos investitorjev do lokalne borze je tudi dejstvo, da na njej (še) ni katerega izmed vlečnih konjev kamboške ekonomije. Delnice lokalnega telekomunikacijskega operaterja ali banke bi pri (sploh pri tujih) investitorjih nedvomno vzbudili več zanimanja.

Vsaj z vidika dostopnosti pa je privlačnejša alternativa podjetje NagaCorp, največje igralniško podjetje v Kambodži, ki trguje na borzi v Hongkongu. Ta s svojim igralniško-hotelskim kompleksom v središču Phnom Penha meri predvsem na kockarje iz sosednjih Tajske in Vietnama ter Kitajske in dosega zavidljive stopnje rasti, sploh če v obzir vzamemo upad igralniške industrije v azijski igralniški meki Macau.

V splošnem pred Kambodžo nedvomno ostajajo številne gospodarske, politične in razvojne ovire. Kljub temu pa si težko predstavljam scenarij, kjer se dosedanji trend razvoja in rasti ne bi nadaljeval, sploh ob gospodarski integraciji držav Aseana.