Na delniških trgih spet cvetijo osnovne potrošne dobrine

V finančnem okolju, kjer se v ZDA pripravljajo na niz zvišanj obrestne mere, bi pričakovali večje donose pri cikličnih sektorjih in nizke ali negativne pri defenzivnih. Tako imamo letos mešano sliko donosov. Na eni strani zelo dobro sliko v ZDA, kjer se trg bohoti z že več kot petodstotno rastjo, in na razvijajočih se trgih, ki so letos povprečno pridobili že več kot deset odstotkov. Po drugi strani pa imamo nekoliko manj donosno sliko v Evropi, kjer so trgi pridobili tri odstotke. Med cikličnimi sektorji so v prednosti sektorji tehnologije, trajnih dobrin in materialov, med defenzivnimi pa zdravstvo in osnovne potrošne dobrine.

Prav osnovne potrošne dobrine so veliko presenečenje letošnjega leta, saj je sektor med analitiki zaradi visokih vrednotenj in upočasnitve rasti poslovanja precej neprivlačen. Če so na obzorju še zvišanja obrestne mere, bi morala najbolj trpeti ravno podjetja z visokimi dividendami (kot sta sektorja osnovne potrošne dobrine in podjetja iz javne oskrbe).

Kaj je spet potisnilo navzgor sektor osnovne potrošne dobrin? Za številne udeležence trga presenetljiv korak živilskega velikana Kraft Heinz, ki je predlagal združitev z evropskim velikanom Unileverjem. Transakcija bi znašala 143 milijard dolarjev in bi pomenila največjo združitev v tej panogi ali tretjo največjo transakcijo v zgodovini prevzemov. Vodstvo Unileverja je jasno in glasno zavrnilo združitev, saj s tem podcenjujejo vrednost podjetja.

V primeru transakcije bi se združitev izvedla pri kazalnikih tržna kapitalizacija + neto dolg na prodajo 2,9 in tržna kapitalizacija + neto dolg na dobiček iz poslovanja pred amortizacijo 17,1. To bi pomenilo, da so nekatera podjetja v sektorju še poceni in tudi med analitskimi hišami ni vzroka, da sektor tudi v prihodnje ne bi bil priljubljen.

Ker se je pred tem špekuliralo, da bo Kraft Heinz prevzemal podjetja na domačem trgu, kot so Mondelez, General Mills in Kellog, so po napovedi združitve z Unileverjem poletela druga podjetja v sektorju (Colgate, Kimberly Clark). Tudi po tem, ko se je Kraft Heinz umaknil od predloga, se delnice v sektorju zelo dobro držijo. Ni namreč izključeno, da bi se Kraft Heinz proti koncu leta vrnil z novo, še boljšo ponudbo. Ne smemo namreč zanemariti, da ima Kraft Heinz zelo močno finančno zaledje, med njegovimi delničarji pa sta, denimo, tudi Warren Buffet in brazilska investicijska družba 3G Capital.

Z umikom združitve sta tako oba velika koncerna pod velikim pritiskom. Kraft Heinz bo v sektorju gotovo še naprej prevzemal, prav tako pa je to mogoče pričakovati tudi od Unileverja, ki bi se s tem branil morebitnega poznejšega napada. Med morebitnimi tarčami Unileverja bi se lahko znašla tudi večja podjetja, ki se ukvarja z izdelki za osebno nego in dom, kot so Colgate, Kimberly-Clark, L'oreal, Henkel in Beirsdorf. Pri teh je rast poslovanja tudi višja kot v živilski industriji.

Največ nelagodja med investitorji vzbuja ravno obetavni sektor energije, ki je letos upadel za več kot šest odstotkov, cene nafte pa nikakor ne morejo preseči meje 60 dolarjev za sodček. Med investitorji še zmeraj obstaja skepticizem, da države članice Opeca ne bodo upoštevale dogovora ter da bodo nastale tradicionalne kršitve sporazuma. A vendar udeleženci dogovor upoštevajo in znižujejo proizvodnjo. Krivec za padec nafte pa so tudi visoke zaloge nafte in vrnitev proizvodnje nafte v ZDA.