Tiskane izdaje
Ljubljana – Za nagradno igro Vklopi razum, vzemi račun je finančna uprava v 52 tisoč ovojnicah že dobila 520 tisoč računov, poroča ministrstvo za finance, ki je vladi oddalo poročilo o uvedbi sistema davčnega potrjevanja računov. Za nagradno igro štejejo kompleti z računi desetih različnih izdajateljev. Poleg ovojnic je finančna uprava za igro dobila še 336.880 paketov z desetimi računi prek elektronskih medijev, največ prek mobilnih telefonov, manjši del prek sistema eDavki. Prvo žrebanje štirih denarnih nagrad – 15 tisoč, 10 tisoč, 5 tisoč in tisoč evrov – bo finančna uprava izpeljala aprila. Datuma še niso določili. Slovenci so se z računi že igrali, ko je država leta 1999 namesto prometnega davka uvedla davek na dodano vrednost (DDV). Tedanja davčna uprava je račune dobivala le po pošti, saj elektronske poti za sodelvoanje v igri takrat niso bile mogoče.
Kupci preverili vsak 30. račun
Sistem, za katerega se je uveljavilo ime davčne blagajne, je obvezen od 2. januarja 2016. Davčne blagajne zdaj uporablja 41.413 izdajateljev računov. Ministrstvo za finance v poročilu za vlado navaja še drugo značilno statistiko: izdajatelji so od 2. januarja prek informacijskega sistema finančne uprave potrdili 150 milijonov računov. Že 91 tisoč potrošnikov je na svoje naprave preneslo mobilno aplikacijo Preveri račun, prek katere so s pametnim telefonom ali prek sistema eDavki preverili 5 milijonov računov. Po podatkih finančne uprave so tako pri vsakem 30. računu preverili, ali ga je izdajatelj izročil v sistem za potrjevanje.
Na Fursu doslej porabili 1,7 milijona evrov
Po akcijskem načrtu za uvedbo davčnih blagajn, ki ga je vlada Mira Cerarja sprejela 5. februarja lani, naj bi stroški finančne uprave za informacijsko podpor za delovanje davčnih blagajn znašali 2 milijona evrov. Zdaj ministrstvo za finance poroča, da finančna uprava doslej porabila 1,7 milijona evrov, večji del za dve skupini izdatkov: 576.742 evrov za licence za sistem za potrjevanje računov ter analitiko in 393.957 evrov za razvojni del sistema za potrjevanje računov in analitiko. V mobilno aplikacijo Preveri račun je finančno upravo vložila 16.300 evrov, v program miniblagajne, ki ga zavezanci uporabljajo brezplačno, 24.278 evrov v servis za pridobivanje in preklic namenskih digitalnih potrdil prek sistema eDavki 34.238 evrov.
Poleg stroškov za razvoj informacijske podpore bo finančna uprava v letih 2016 in 2017 skupaj porabila še 124.000 evrov za izplačilo iz sklada za nagradno igro z računi Vklopi razum, zahtevaj račun. Stroški vladnega urada za obveščanje (Ukom) za izvedbo in predvajanje žrebanja nagradne igre ter oglaševanje so ocenjeni na 125.000 evrov.
Podatke bodo navzkrižno primerjali
Podjetniki od finančne uprave zdaj že zahtevajo, naj pojasni, kolikšne koristi prinašajo davčne blagajne, zaradi akterih so imeli sami precej stroškov.
»Ena izmed nalog delovne skupine za uvedbo davčnih blagajn na ministrstva za finance je spremljanje učinkov uvedbe davčnih blagajn v prvem letu po njihovi uveljavitvi. Vlada je v proračunu za leto 2016 že predvidela dodatnih 75 milijonov evrov prihodkov zaradi učinkovitejšega pobiranja javnofinančnih prihodkov po uvedbi davčnega potrjevanja računov,« poročajo z ministrstva za finance.
Hkrati napovedujejo, da bo finančna uprava za ugotavljanje učinkovitosti davčnega potrjevanja računov spremljala in analizirala različne podatke in povezave med njimi. V poročila za spremljanje finančnih učinkov bodo vključili podatke iz različnih zbirk in jim med sabo primerjali: uporabili bodo statistiko iz obračunov davka na dodano vrednost (DDV), davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti ter iz iz obračunov davčnega odtegljaja. »Te podatke bodo navzkrižno primerjani s podatki, ki jih bodo zavezanci poslali finančni upravi prek sistema davčnega potrjevanja računov, in drugimi podatki, ki jih v svojih registrih vodi finančna uprava,« napovedujejo na ministrstvu. Primerjali bodo tudi časovne vrste teh obračunov in rast javnofinančnih prihodkov na področju omenjenih dajatev.
Številni mali zavezanci niso v sistemu DDV
Po pojasnilih ministrstva bo priprava podatkov in analiz odvisna od rokov za oddajanje obračunov, zato bo treba pri posameznih davkih počakati, da bodo zavezanci oddali obračune – šele takrat bo mogoče obračune primerjati s preteklim primerljivim obdobjem. »Tako bo prve analize mogoče pripraviti za zavezance za DDV. Za zavezance, ki obračune DDV oddajajo mesečno, bodo prvi podatki na voljo v prvi polovici marca. Pri tem poudarjamo, da so to zavezanci z večjim prometom. pri njih je delež klasičnega gotovinskega poslovanja praviloma nižji. Zbirni podatki za vse zavezance – tako za tiste, ki oddajajo mesečne obračune DDV, kot tudi za tiste, ki jih oddajajo trimesečno – pa bodo na voljo v prvi polovici maja,« napovedujejo na ministrstvu za finance.
Predstavniki ministrstva za finance in finančne uprave vseskozi poudarjajo, da največje učinke davčnih blagajn pričakujejo prav pri malih zavezancih, ker ti poslujejo pretežno z gotovino, negotovinska plačila na transakcijski račun so v tej skupini redka. Toda, poudarjajo hkrati, velik delež malih zavezancev, ki poslujejo predvsem z gotovino, ni vključen v sistem DDV, saj ta zanje ni obvezen, ker je njihov letni promet nižji kot 50 tisoč evrov. Tudi zavezanci iz te skupine morajo izdajati račune, če jih zakon ne uvršča med izjeme, ni pa jim treba obračunati DDV.
