Tiskane izdaje
»Temeljno načelo konverzije je, da bi položaj potrošnikov, ki so dobili posojila v švicarskih frankih, poenotili s položajem, kakršnega bi imeli, če bi od začetka vzeli evrska posojila,« je danes dejal hrvaški minister za finance Boris Lalovac.
Spremembe bodo veljale od 30. septembra
Po mnenju hrvaškega finančnega ministra gre za trajno rešitev eksistencialnih vprašanj za vse državljane, ki so bili v »določenem dolžniškem suženjstvu«, ker so se njihove obveznosti po desetih letih zvišale, in ne znižale, kot je bilo v primerih državljanov s posojili v evrih ali kunah. Na nekaj primerih je pokazal, da so posojilojemalci v švicarskih frankih v preteklih letih bankam izplačali občutno več denarja kot potrošniki, ki so vzeli evrska posojila.
Dodal je, da bodo potrošnikom priznali vse preplačane obroke za posojila v švicarskih frankih ter da bodo za preplačane zneske zmanjšali višino preostalih obrokov, ne da bi zaradi tega znižali glavnico posojil. Uporabo preplačanega denarja pri prihodnjih obrokih so omejili na največ 50 odstotkov od posameznega obroka do izplačila vsega preplačanega denarja.
Konverzijo glavnice bodo opravili po tečaju evra, ki je veljal na dan sklenitve posojila v švicarskih frankih. Tudi obrestno mero bodo spremenili iz tiste, ki je veljala za švicarje, v takratno evrsko. Vlada predvideva, da bi znesek preostale neizplačane glavnice določili v evrih 30. septembra, ko naj bi tudi uveljavili predlagane spremembe zakonov.
Banke na Hrvaškem z odvečnim denarjem
»Na Hrvaškem je na oblasti hrvaška vlada, ne banke,« je povedal Lalovac, ki je ocenil, da vladni predlog ne bo povzročil nelikvidnosti bančnega sistema na Hrvaškem. Po ministrovih besedah imajo banke na Hrvaškem na trgu od sedem do deset milijard kun (od 921 milijonov do 1,3 milijarde evra) odvečnega denarja.
Lalovac meni, da bodo banke beležile v bilancah izgube tako zaradi izdelave novih načrtov za konvertirana posojila kot tudi zaradi tečajnih razlik. »Državljani so vsa ta leta po prevzemu posojil v švicarskih frankih plačali tečajne razlike in preplačali svoja posojila,« je dejal.
Vlada je danes v sabor poslala spremembo dveh zakonov, o kreditnih institucijah in potrošniških posojilih. Pričakuje, da ju bodo poslanci potrdili na seji, ki se bo začela prihodnji teden, ter da bodo konverzijo uveljavili oktobra. Banke bodo imele 45 dni časa, da obvestijo posojilojemalce o načrtih za izplačilo konvertiranih posojil. Če jih potrošniki ne bodo sprejeli, bodo morali še naprej izpolnjevati svoje obveznosti kot doslej.
Banke z ustavno tožbo proti hrvaški državi
Lastniki največjih bank na Hrvaškem so prejšnji teden v pismu opozorili hrvaško vlado, da bodo s predvideno konverzijo kršili predpise EU. Niso izključili niti možnost ustavne tožbe proti hrvaški državi, da bi zaščitili svoje interese.
Po podatkih hrvaške centralne banke je na Hrvaškem še nekaj več kot 53.000 državljanov, ki imajo posojila v švicarskih frankih. Vrednost posojil, ki so v 90 odstotkih primerov stanovanjska, je približno 23 milijard kun ali nekaj več kot tri milijarde evrov.
