Tiskane izdaje
Zbornica računovodskih servisov (ZRS) je sprejela standard izvajalcev računovodskih storitev, ki velja od 1. januarja letos. Lastniki servisov se bodo zanj odločili prostovljno. »Nekaj vlog za pridobitev smo dobili še pred novim letom,« pravi predsednik zbornice Aleksander Štefanac.
Do konca marca morajo podjetja oddati letna poročila o poslovanju in davčne obračune za leto 2014. Kaj lahko računovodja v tem času še naredi za stranko? Tudi sami imate računovodski servis.
Računovodski servisi poslovanje svojih strank spremljajo vse leto. Zato že vedo, kako so poslovale lani, zdaj ni nobenega velikega gašenja. Res pa je treba pripraviti letna poročila, jih najprej uskladiti z naročniki in potem oddati. S tem pa je veliko dela. Sicer pa v povezavi s preteklim letom zdaj ni mogoče narediti nič več, kar zadeva rezultate. Vsekakor smo računovodski servisi najbolj obremenjeni od začetka leta do konca marca.
Pričakovala sem, da nam boste razkrili kakšne skrivne računovodske prijeme, kako je mogoče v korist stranke »izboljšati« poročila in davčne obračune za preteklo leto.
Davčno optimiranje ni izogibanje davku, ampak pravilno načrtovanje obveznosti, ki poteka vse leto. Na primer. S strankami, ki imajo velike investicije, se v računovodskem servisu že med letom dogovarjamo, da vemo, kdaj in kako bo potekala naložba. To je pomembno zaradi davčnih olajšav. Zakona o davku od dohodka pravnih oseb in o dohodnini zavezancu omogočata izbiro, kdaj bo uporabil olajšavo v zvezi z zaposlitvijo invalidne osebe ali mladega iskalca prve zaposlitve ali pri investicijah. Ni nujno, da upravičenci te olajšave porabijo v enem letu. Lahko jih izkoristijo v daljšem časovnem obdobju. Zato je torej smiselno davčno načrtovanje in optimiranje.
V majhnih podjetjih skoraj nimajo več lastnega računovodstva, ampak delo prepustijo računovodskim servisom.
Za kolikšen del slovenskega gospodarstva že skrbijo najeti računovodje?
Po naših podatkih delajo računovodski servisi za okoli 80 odstotkov podjetij. Govorim o deležu v številu podjetij. V velikih družbah imajo svoja računovodstva, tudi v večjih srednjih podjetjih. Male in mikro družbe so skoraj vse povezane z računovodskimi servisi, tako zaradi stroškov kot zaradi strokovne storitve. Podjetje, ki ima tri ali štiri zaposlene, pri tem pa je predvsem prodajno ali razvojno računalniško, se ne bo ukvarjalo z računovodstvom.
Ajpesovi podatki kažejo, da v Sloveniji prek s. p. brez zaposelnih posluje 1712 računovodij, davčnih svetovalcev in revizorjev. To je skoraj 60 odstotkov vseh 4171 družb iz teh dejavnosti. V teh dejavnostih je 2135 s. p. in 2036 gospodarskih družb. Vsekakor je na področju teh storitev že veliko gneče, najbrž tudi v vaši dejavnosti.
Da, res je. Od izbruha gospodarske krize se je število brezposelnih zelo povečalo. Po drugi strani je država začela brezposelnost zmanjševati s subvencijami za samozaposlene. Opravljanje računovodske dejavnosti se je marsikomu zdelo zelo preprosto in primerno za samostojno dejavnost, z državno subvencijo pa tudi zelo hitro izvedljivo, saj je ta pomoč pokrila socialne dajatve. Ti servisi z zelo nizkimi cenami lahko nastopajo na trgu.
Mali računovodski servisi, v katerih je le ena oseba, delajo predvsem za majhne naročnike, za različna društva, tudi za posameznike, ki so izbrali pavšalno obdavčitev ...
En računovodja lahko podpira od petnajst do dvajset strank, moramo pa vedeti, da je nabor strank zelo raznovrsten. Majhno društvo, ki ima tri ali štiri dokumente na leto, res ne potrebuje velikega računovodskega servisa. Sicer pa se morajo računovodje spoznati in zato izobraževati na različnih področjih, od davčnega svetovanja do zaposlovanja. En sam človek se težko enakovredno usposobi za vsa področja. Težko se je tudi izobraževati in hkrati opravljati storitve svojega računovodskega servisa.
Na davčnem področju se kar vsako leto pojavi vsaj nekaj sprememb in dopolnitev zakonov. Od 1. januarja letos veljajo nova, ugodnejša načela pri pavšalni obdavčitvi.
Pavšalna obdavčitev za računovodske servise pomeni delo s strankami, ki so res majhne oziroma je njihovo poslovanje preprosto, saj pri tem načelu obdavčitve letni promet ne sme preseči 50.000 evrov oziroma ob vsaj eni polno zaposleni in zavarovani osebi največ 100.000 evrov. Večina teh podjetnikov se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi. Pri teh strankah je treba najprej sploh preveriti, ali je pavšalna obdavčitev zanje res boljša od obdavčitve prek dejanskih prihodkov in odhodkov. Res je država pavšalno obdavčitev izboljšala, ko je normirane odhodke zvišala na 80 odstotkov prihodkov. To pri osebah z dejavnostjo, ki so zavezane dohodnini, pomeni štiriodstotno obdavčitev prihodkov, saj zanje velja dvajsetodstotna cedularna obdavčitev. Drugače je za zavezance po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki imajo ob enaki omejitvi pri prihodkih prav tako pravico do pavšalne obdavčitve, le da so obdavčeni po davčni stopnji za pravne osebe. Ta znaša 17 odstotkov, k temu pa je treba prišteti še davek na dividende ob izplačilu.
Opažam, da je mladim ljudem, ki delajo kot samostojni podjetniki, pavšalna obdavčitev kar všeč, sploh če nimajo otrok, za katere bi lahko uveljavili tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. Pravijo tudi, da je preprosto ustanoviti s. p. ali ga zapreti.
Ne smejo pa pozabiti tudi, da je samostojni podjetnik za svoje poslovanje odgovoren z vsem svojim premoženjem. Tudi na to je dobro pomisliti, čeprav verjamem, da mladi ljudje ne vstopajo v podjetništvo zato, da bi nekoga oškodovali, ampak bodo poskrbeli, da bodo poravnali svoje obveznosti. Večina teh mladih podjetnikov, torej s. p. s pavšalno obdavčitvijo, si plačuje socialne prispevke od najnižje mogoče osnove, tako da imajo nižje mesečne stroške. Morda le ne bi bilo odveč, če pomislijo tudi na pokojnino. V računovodskih servisih imamo stranke, ki jim je ob upokojitvi zelo žal, da so ohranjali najnižje osnovo za obračun socialnih prispevkov, saj je zdaj tudi pokojnina zelo nizka. Če mladi podjetniki nočejo plačevati višjih socialnih prispevkov, naj nekaj zaslužka naložijo kot prihranek. Svetujem jim tudi, naj si vsaj na začetku poslovanja priskrbijo vsaj uro ali dve svetovanja v računovodskem servisu, čeprav nameravajo poslovati brez njega. Strokovnjak jih bo morda opozoril na vprašanja, na katera sami ne pomislijo.
Vaša zbornica je oktobra lani objavila standard izvajalcev računovodskih storitev, ki velja od 1. januarja letos. Zakaj ste se odločili zanj?
Gre za naš večni problem, kako regulirati dejavnost računovodskih servisov. Omenili ste, da je trenutno v Sloveniji registriranih 4171 družb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi računovdskih servisov, revizijo in davčnim svetovanjem. Računovodske storitve lahko ponuja kdorkoli, nobenega predpisa ni, kdo sme opravljati to dejavnost, kakšno izobrazbo mora imeti. Standard smo razvili iz skandinavskega modela, ki so nam ga predlagali in nam ga tudi pomagali pripraviti kolegi iz Norveške. Standard vključuje vse: zaposlovanje, odnos do strank, izobraževanje, zavarovanje odgovornosti, poslovne prostore, varovanje, arhiviranje, varovanje osebnih podatkov ... Naročnikom hočemo prek njega pokazati, kako pomembna je kakovost storitve, ki jim jo lahko ponudi servis, če izpolnjuje standard.
Koliko računovdskih servisov lahko po vaši oceni izpolni kar obsežna merila iz standarda?
Ocenjujemo, da je v Sloveniji okoli 1500 servisov, ki so primerno strokovno usposobljeni in lahko izpolnijo zahteve standarda. Ta ni za nikogar obvezen, res pa je, da implementacijo v okolje podpirajo tudi poslovne banke, Ajpes, finančna uprava, združenje bank, Banka Slovenije ... Pričakujemo, da bodo poslovne banke drugače obravnavale podatke o svojem komitentu, ki jih bo pripravil računovodski servis s certifaktom o izpolnjevanju standarda.
Koliko članov ima vaša zbornica?
Zdaj imamo 650 članov. Želimo si, da bi vsi pridobili certifikat o standardu, nimamo pa nobene zakonske osnove, da bi to od njih zahtevali. Ne strinjamo se z uradnim stališčem, naj tudi to ureja trg: govorimo o strokovni dejavnosti in naročniki računovodskih storitev ne morejo oceniti, ali je opravljena kakovostno ali ne.
Če bo standard veljal za najboljše priporočilo, bo moral nekdo preverjati imetnike?
Da. V vlogo, s katero servis prosi za potrdilo, da izpolnjuje standard, je vključeno soglasje, da bo neodvisna strokovna komisija, v kateri ne bodo samo člani zbornice, v določenem roku pregledala njegovo poslovanje. Zavezali smo se, da bomo vsako leto pregledali vsaj pet odstotkov servisov, ki jim bomo izdali certifikat o izpolnjevanju meril za standard.
