Na vasi je z banko vse težje poslovati na klasičen način

Nekatere banke na našem trgu zaradi optimizacije stroškov poslovanja in povečanja števila komitentov, ki uporabljajo spletno bančništvo, zapirajo vrata poslovalnic. Posledično so v iskanje alternativ primorani tudi komitenti, ki jim je poslovanje na bančnih okencih edino, ki ga poznajo.

Za banke so pogosto najbolj nedonosne poslovalnice na podeželju, zato ne preseneča, da se te hitro znajdejo tudi na seznamu za zaprtje. Za komitente, ki obiskujejo te poslovalnice, to lahko pomeni konec možnosti za klasično bančno poslovanje. Polovica izmed dvaindvajsetih poslovalnic, ki jih z začetkom aprila zapirajo pri NLB, je v krajih brez drugih bančnih poslovnih enot. To so Izlake, Šmartno ob Paki, Turnišče, Vuzenica, Krmelj, Kostanjevica, Škocjan, Nova vas, Grad, Dolenjske Toplice in Brnik.

Na NLB napovedujejo, da bo za stranke zaprtih poslovalnic dobro poskrbljeno, posebno pozornost bodo namenili prav tistim, ki spletnega bančništva nočejo uporabljati. Poudarili so, da bodo komitentom v vseh krajih, kjer zapirajo poslovalnice, bančne storitve še naprej na voljo na bankomatih. Kot alternativo, ki omogoča tudi stik z bančnim svetovalcem, so poudarili storitev telefonskega bančništva. Stranke zaprtih poslovalnic bodo povabili v želene nove poslovalnice na dan odprtih vrat, jim predstavili ponudbo in jim predstavili ugodnosti pri uporabi bančnih storitev, do katerih so prav tako upravičene zaradi zaprtja.

Marec je zadnji mesec delovanja tudi za poslovalnici Abanke v Krškem in Luciji. Postopno zmanjševanje števila poslovnih enot v prihodnjih dveh letih načrtujejo pri Novi KBM, pri Raiffeisen banki pa pravijo, da zapiranje katere izmed poslovalnic ne izključujejo. Tudi pri Novi KBM starejšim strankam, nenaklonjenim spletnemu bančništvu, pri uporabi osnovnih bančnih storitev priporočajo uporabo bankomatov. Poudarili so še, da lahko polog ali dvig gotovine in nekatere druge storitve njihove stranke opravijo tudi na večini pošt v Sloveniji.

Primerjava bank se izplača

Bojazni, da bi ostali brez možnosti za obisk bančnega okenca v večjih naseljih, za zdaj ni. Kljub temu je za upokojence, ki jih zmoti poslovna politika njihove banke ali se jim preprosto zdi, da za bančne storitve plačujejo preveč, smiselno, da preverijo, kakšne pogoje jim ponujajo druge banke na trgu. Težava je to, da je primerjava zaradi različno oblikovanih bančnih računov za upokojence in posebej njim namenjenih paketov storitev zelo težavna.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so težavo poskušali preseči s primerjavo stroškov, ki jih na letni ravni lahko pričakujeta upokojenca z različnimi potrebami. Najprej so primerjali stroške, ki bi jih moral bankam odšteti upokojenec, ta vsak mesec prek bančnega okenca plača pet položnic, ne uporablja pa nobenih drugih bančnih storitev. Najmanj, 29,4 evra, bi moral takšen posameznik odšteti pri Hranilnici Lon. Tej sledita Delavska hranilnica s stroški v višini 30,60 evra in Banka Koper, pri kateri bi ti znašali 43,80 evra. Na zadnjih treh mestih po ocenjeni višini stroškov bi se razvrstile banke Sparkasse (162,84 evra), Hypo banka (157,20 evra) in Nova KBM (150,60 evra).

Pri ZPS upokojence, ki za plačilo položnic uporabljajo bančna okenca, spodbujajo k razmisleku o prehodu na uporabo direktnih obremenitev, pri katerih se sredstva vsak mesec samodejno odvedejo iz bančnega računa. Na podlagi njihove analize lahko na ta način pri nekaterih bankah stroške na letni ravni znižajo za tudi več kot 100 evrov.

V drugo kategorijo so pri ZPS uvrstili tip upokojenca, ki prek spletne banke vsak mesec plača šest položnic, opravi tri dvige gotovine na bankomatih drugih bank, uporablja pa tudi trajni nalog, direktno obremenitev in kartico z odloženim plačilom. Ta bi na letni ravni pri najbolj ugodni Delavski hranilnici moral odšteti 42,74 evra, pri banki Sberbank 65,48 evra, pri BKS bank pa 65,56 evra. Cenovno najmanj ugodne bi bile zanj Raiffeisen banka (110,38 evra), Nova KBM (108,04 evra) in Banka Koper (104,96 evra).