Tiskane izdaje
Visa Europe je največji kartični sistem na svetu in prvi igralec na številnih trgih. Na starem kontinentu je v obtoku več kot 500 milijonov kartic z njenim logotipom, z njimi pa kupci poravnajo vsak šesti potrošeni evro. V Sloveniji je drugače, Visina je vsaka peta kartica, kot je povedal glavni direktor Nicolas Huss, pa hočejo zdaj odločneje stopiti na naš trg.
Visa še ni imela svojega predstavnika v Sloveniji. To se je z majem spremenilo, vlogo je prevzela Alenka Mejač Krassnig. Vaš tekmec, MasterCard, je bil veliko bolj aktiven, kar se kaže tudi v naših denarnicah. V zadnjem obdobju pa več bank ponuja tudi Visine debetne kartice. Je to znak, da ste spremenili strategijo za slovenski trg?
Tu nismo številka ena, smo izzivalec na trgu, globalno pa smo največji. V nekaterih državah imamo daleč največji tržni delež. V Evropi imamo več kot 500 milijonov kartic. V slovenski trg pa hočemo investirati, hočemo okrepiti našo prisotnost, razvijati trg in da, prvič imamo tu tudi predstavnika. S tem želimo sporočiti, da smo tu, da imamo visoke ambicije, ki jih bomo poskušali doseči, tako kot to po navadi delamo v Visi.
Kako?
Smo specifična kartična shema, edina evropska. Resno jemljemo naše poslanstvo, ki je omogočiti potrošniku različne načine plačevanja in olajšati plačevanje. Na slovenskem trgu vidim, da se skoraj vse spremembe pojavljajo hkrati, kar je po eni strani tudi velika priložnost za nas. Kaj hočem povedati: vaša država in gospodarstvo ter bančni sistem se srečujejo s številnimi izzivi, banke spreminjajo pristop v poslovanju. Hkrati čutijo pritisk zaradi evropske regulative, potem so tu še težnja po inoviranju, ki vse spreminja.
Zelo verjetno bomo v nekaj letih kartice uporabljali drugače, kot jih danes. Zato morajo banke tudi več vlagati v inovacije in tehnologijo, na drugi strani pa so pod pritiskom marž, in najpomembneje, vlagati morajo v varnost in zaščito podatkov. V Visi Europe investiramo in podpiramo trg. Za inovacije namenimo približno 200 milijonov evrov na leto, omenim naj recimo elektronske denarnice, ki so potrošnikom že na voljo, nedavno pa smo oblikovali inovacijski program Visa Europe Collab.
V okviru tega dajemo najbolj inovativnim zagonskim podjetjem v Evropi na voljo mentorje, tehnologijo, storitve in vse ostalo, da bi razvili nove možnosti plačevanja. Potem sta tu še zaščita podatkov in potrošnikova varnost. Trgu ponujamo novo rešitev, tako imenovano tokenizacijo, katere bistvo je, da se pri transakciji – denimo z mobilnim telefonom – ustvari unikatna in enkratna koda (token), ki izgine takoj po izvedbi plačila. Pri tem je bistveno, da trgovec in banka dobita vsak svoj del informacije, ki jo potrebujeta za izvedbo plačila, in nihče v sistemu ne ve, kdo je stranka. V razvoj rešitve smo vložili ogromno denarja in je na voljo.
Kakšni so vaši konkretni načrti za Slovenijo?
Imamo jih več. Hočemo okrepiti prisotnost na trgu, utrditi naše partnerstvo z lokalnimi bankami in trgovci, in to s ponujanjem novih storitev in produktov, da potrošnikom omogočimo čim bolj enostavne načine plačevanja. Omenil sem tokenizacijo, potem je tu seveda še brezstično plačevanje. Mislim, da smo daleč največja brezstična shema v Evropi, mogoče tudi na svetu. V nekaterih državah so deleži tako izpeljanih transakcij že zelo visoki; na Poljskem na primer 40 odstotkov. To je s stališča potrošnika, s stališča trgovcev pa: v Evropi imamo z brezstično tehnologijo opremljenih 2,4 milijona POS-terminalov, do leta 2020 načrtujemo, da bodo vsi. V Sloveniji torej načrtujemo vlaganja v infrastrukturo in na trg bomo pripeljali nove produkte.
Kdaj hočete postati vodilni tudi na našem trgu?
To je odvisno od uporabnikov kartic, spremembe v tej industriji potrebujejo čas. Vendar pa naš namen ni postati največji ponudnik, ampak, da strankam omogočimo kakovostne storitve.
Koliko Visinih kartic pa je zdaj v Sloveniji, kakšne navade imamo pri plačevanju z njimi in kaj lahko te navade spremeni?
Mislim, da je na vašem trgu manj kot 20 odstotkov kartic z Visinim znakom. Slovenski trg se še razvija. Stopnja rasti porabe je v zadnjih letih zelo majhna, polovica tiste, ki jo imamo v povprečju v Evropi. Spodbudno je, da je vzdušje med potrošniki spet bolj pozitivno, tako da bi poraba lahko rasla. Na uporabo kartic vplivajo tudi novi kartični produkti in storitve, pri čemer posebej izpostavljam brezstično plačevanje, ki spreminja način igre.
Je konkurenca gotovini, hkrati pa vodi k mobilnemu plačevanju. Ko se bodo potrošniki navadili plačevati brezstično s karticami, je le še korak do tega, da bodo za to začeli uporabljati mobilne telefone. Mislim, da je to prihodnost. V tem kontekstu velja poudariti, da bo na spremembe vplivala tudi rast spletne trgovine. Ko bodo plačilne kartice vgrajene v mobilne telefone, se bodo spremenile potrošnikove navade, saj mu ne bo več treba v vrsto, da bi plačal izdelek. Lahko bomo kupovali kjer koli. V trgovini bomo poskenirali želeni izdelek, ga našli na spletu, naročili in plačali pri najugodnejšem ponudniku ter ga šli iskat v trgovino, ki je najbližja našemu domu.
Lahko imetniki vaših kartic v Sloveniji v kratkem pričakujejo katero od novosti? Omenili ste jih že kar nekaj.
Brezstično plačevanje je pri vas že mogoče, potrošniki prejemajo kartice, stvari je treba pospešiti pri trgovcih. Informatiki se zdaj ukvarjajo z novo tehnologijo, aplikacijo, ki bo omogočila varno plačevanje s številnimi telefoni, pri čemer se bodo podatki o kartici, ki jo bo na telefonu kot plačilno sredstvo izbral kupec, preverili s pomočjo enkratno generiranih gesel hranili v oblaku (tako imenovani HCE, Host Card Emulation). Mislim, da je to dober prvi korak v Sloveniji in priložnost, da nagovorimo druge stranke. Banke so zelo zainteresirane. Želimo pa tudi pospešiti uporabo e-trgovine, kar pomeni ponuditi uporabnikom prijaznejše načine plačevanja.
Pomembna tema na ravni EU so nova pravila glede medbančnih nadomestil, ki predstavljajo del provizij, ki jih trgovci plačujejo bankam, lastnicam POS-terminalov. Z Uredbo, ki je tik pred dokončno potrditvijo, se bodo znižale. Banke in kartične sheme temu seveda nasprotujete.
Na kartična plačila zdaj vsi gledajo kot na dobrino. Ker smo bili tako uspešni pri grajenju plačilne infrastrukture in ker so transakcije za plačnike tako enostavne in poceni, vsi mislijo, da bi morala biti plačila zastonj – kot so na primer ceste. Ampak za njihovo uporabo plačaš, ko plačuješ davke. S tem se vzdržujejo, da so varne. Imamo najcenejši plačilni sistem in verjamem, da je tudi najbolj varen – tak je, ker smo kartičarji in banke investirali, uvedli smo kodo PIN, čip itn. Vse je dobro delovalo, bili smo inovativni. Kar se bo zgodilo zdaj, mislim, da ni pravično do držav, v katerih še gradijo infrastrukturo, in to je tudi v Sloveniji.
V razvitih državah so medbančna nadomestila že na stopnjah, ki jih bo z Uredbo omejila evropska komisija. Posledice bodo čutili v nekaterih državah bolj kot v drugih in nastale bodo velike razlike med njimi. In to me skrbi, predvsem zaradi varnosti. Če pogledamo zgodovinsko, smo bili mi, ponudniki kartic in banke tisti, ki smo inovirali, trgovci niso bili zelo inovativni, bodo pa zdaj veliko prihranili. Pri čemer ni jasne zaveze, da se bodo prihranki prelil do končnega potrošnika. Na drugi strani bodo tisti, ki so veliko vložili v inovacije in so poskrbeli za varnost, čutili posledice. Vprašanje je, ali bomo še (v tolikšni meri) vlagali v to.
Lahko pričakujemo, da bodo banke izgubljeni denar poskušale pridobiti od potrošnikov, s podražitvami?
Analize, ki smo jih opravili po vsem svetu, kažejo, da se po znižanju provizij med drugim povečajo stroški za končnega potrošnika. To ni le možno, je zelo verjetno.
Predplačniški sistemi, kot je Paypal, so v porastu skupaj s spletno trgovino. To je še en udarec ponudnikom, kot je Visa. Kakšen je vaš odgovor na ta trend, kako se na globalni ravni bojujete za tržni delež?
Ne mislim, da so sheme, kot je Paypal, naši glavni tekmeci. Naš glavni konkurent je gotovina. Ne poskušam se izogniti vprašanju, ampak reči hočem, da se na primer v Sloveniji dve tretjini transakcij izvede z gotovino. Tu je torej še ogromno potenciala in še večji je, če gledamo Evropo na splošno. Če gledaš s te perspektive, si rečeš, zakaj bi se boril proti dimu.
Tekmecem odgovarjamo z naložbami, plačilno infrastrukturo, varnostjo itd. Glede Paypala in podobnih ponudnikov bi rekel, da imamo svojo rešitev, ki jo uvajamo na trg. V e-trgovini moramo ločevati nakupovanje prek računalnika in prek mobilnega telefona. Odgovor na prvi izziv je naša elektronska denarnica, ki jo nameravamo ponuditi tudi slovenskemu trgu, v razvoj ponudbe za mobilno trgovino pa zdaj vlagamo veliko denarja. Sodelujemo z Applom, tako da bomo produkt ponudili skupaj.
